. Če želiva odnos z ljudmi ohranjati, je pogosto pomemben dejavnik jezik."

"Če kot prijatelja z nekom nimava skupnega jezika, bova bolj težko z njim komunicirala. Čeprav je angleščina zelo razširjen jezik, ga še vedno veliko ljudi ne govori tekoče. To lahko v prijateljstvu predstavlja problem. Pa vendar obstajajo načini, da premagamo jezikovne prepreke. Tam, kjer je volja, se vedno najde tudi pot," ugotavljata mlada ambasadorja Unicefa Dora (16) iz Ljubljane in Gašper (16) iz Maribora.

V okviru projekta Write2Unite - gre za UNICEF-ov poskusni projekt medkulturnega spletnega dialoga, ki so ga zagnali v Sloveniji, Španiji in na Nizozemskem - so namreč glas dobili mladi in otroci, ne glede na to, kdo so in od kod prihajajo. V okviru projekta v Sloveniji otroci begunci in migranti ter otroci iz Slovenije ustvarjajo blogerske objave na teme, ki so jim blizu.

"Kljub temu, da ne živiva v istem mestu, se je med nama stkalo neke vrste prijateljstvo, ki ga ohranjava po družbenih omrežjih. Zdaj kot prijatelja piševa to objavo, da bi razjasnila, kaj pomeni svetovna povezanost, ki jo vidiva kot prijateljstvo med vsemi ljudmi po svetu - in kako lahko ta vpliva na mir," še dodajata. V pismih so se tako dotaknili dveh različnih tem, hobijev in prijateljstva. Dora in Gašper sta spregovorila o sklepanju novih prijateljstev z ljudmi iz tujine, pa tudi svojega poznanstva: "Po eni strani se nama včasih zdi, da znanje, tehnologija in razvoj nasploh, vse bolj brišejo razdalje med ljudmi. Spet drugič pa smo pri povezovanju z ljudmi vse preveč omejeni s fizičnimi mejami, kot so meje države. Pravo prijateljstvo lahko te meje preseže. Dva prijatelja lahko živita tudi v različnih državah in sta lahko prav tako dobro povezana, kot če bi bila soseda v isti ulici, mestu, državi."

12-letna Sina in Vid iz Ljubljane sta se spoznala na UNICEF-ovi delavnici v Ljubljani in se, čeprav prihajata iz različnih držav in kultur – iz Slovenije in Irana -, takoj spoprijateljila: "Najprej sva se srečevala le na delavnicah, kjer smo se učili o tem, kaj sta kultura in medkulturnost, kako lahko z dialogom premagamo razlike in skupaj delamo za mir in kako vse to opisati v blogerski objavi – kot je ta najina. Najino prijateljstvo je dober primer vsega, kar sva se na delavnici naučila. Na delavnicah sva velikokrat poslušala glasbo in ugotovila, da so nama všeč isti glasbeniki in pesmi, na primer Luis Fonsi in Daddy Yankee z Despacitom, pa tudi Avicii. Med odmori sva igrala nogomet, ki nama je obema zelo všeč. Bila sva v isti ekipi in sva skupaj zmagala. Pomagala sva si tudi pri domači nalogi pri matematiki in se pogovarjalo o tem, kaj nama je v šoli najbolj všeč in kaj ne. Med pogovorom sva ugotovila, da imava oba zelo rada kebab, in sva se dogovorila, da greva enkrat skupaj jest. "

14-letna Inja iz Postojne in Aleš iz Ljubljane pa opozarjata na prijateljstva, ki se sklepajo na spletu: "Spletna prijateljstva so v veliko pogledih super, navkljub včasih veliki razdalji, ki ločuje dve ali več oseb. Prav tako pa te takšna prijateljstva naučijo bolj ceniti ljudi in čas, ki jih preživimo z njimi. Ko se dve osebi po dolgem času prilagajanj, pogovarjanj, kompromisov, veliko vloženega časa in denarja končno dobita, je to eden najboljših občutkov. To sva izkusila oba. V današnji dobi to ne pomeni, da s to osebo ne moremo biti v stiku, saj obstaja ogromna družbenih omrežij."

"Ko nekomu zaupaš, moraš vedeti, da lahko to zaupanje izda. Tudi sami sva že izkusili, da te lahko izdajo, ko najmanj pričakuješ. Ena od naju je zaupala svojo največjo skrivnost sošolki, naslednji dan pa so zanjo vedeli že vsi v razredu. Taki ljudje so po navadi zelo preračunljivi in jih ne zanima tvoja plat zgodbe. Nekateri 'prijatelji' te izkoriščajo - pri testih, domačih nalogah - ali pa se okoriščajo s tvojimi idejami. Ena od naju je pomagala sošolki pri domači nalogi, ko pa je sama nujno potrebovala pomoč, ji ta sošolka ni pomagala - ker se ji 'pač ni dalo'," pa sta o prijateljstvu zapisali 11-letni Arja Ela in Izabela.

"Če je kdo ljubosumen nate, lahko proti tebi naščuva vse svoje prijatelje. To se nama je že zgodilo. Za tvojim hrbtom o tebi govorijo grde stvari, ki niso resnične. Ostali o tebi širijo napačno predstavo. Na koncu ostaneš brez prijateljev - vsi se spravljajo nate in postaneš črna ovca. Doživeli sva že, da 'prijatelji' podkupujejo druge ali se jim dobrikajo samo zato, da se drugi ne bi družili s tabo. Ena od najinih sošolk prinaša bonbone v šolo in jih daje drugim - pod pogojem, da se ne bodo družili s tabo. Lahko si samo predstavljate, kako se počutiva, ko se to zgodi. Pravi prijatelji ti tega ne bi naredili in bi ti stali ob strani," pravita enajstletnici, ob tem pa poudarjata še: "Ko se ti zgodi izdaja, moraš ostati močan, se postaviti zase in se ne zlomiti pod pritiskom. Po drugi strani pa jim ne meči pod nos tega, na kar so ljubosumni. Velika verjetnost pa je, da imajo sami svoje težave in se prav zaradi njih spravljajo nate. Glej na to kot na še eno oviro v življenju, ki jo lahko premagaš - in še veliko jih bo, zato se ne vdaj pritiskom!"

14-letni Lovro iz Ljubljane in leto starejši Waleed iz Logatca pa sta svoje prijateljstvo opisala takole: "Najino prijateljstvo se je začelo z udeležbo na Unicefovem projektu Write2Unite, ki povezuje otroke begunce in migrante in otroke iz Slovenije. Z veseljem sva se srečevala na delavnicah pisanja blogerskih objav, kar nama je prineslo veliko novih prijateljev, vrednih zaupanja, in izkušenj. Kmalu sva spoznala, da je najino prijateljstvo zares drugačno od drugih, kljub mnogim razlikam med nama. Nisva potrebovala veliko časa in že sva se smejala, pogovarjala in igrala, čeprav se zaradi različnih jezikov nisva vedno popolnoma razumela. Priznavava, da je bila komunikacija na začetku velika težava, vendar to ni ustavilo prijateljstva, ki sva ga gradila. Kmalu sva ugotovila, da imava, kljub različnemu okolju, v katerem odraščava, in različnim izkušnjam, več skupnega, kot sva si predstavljala."