Najprej sva se srečevala le na delavnicah, kjer smo se učili o tem kaj sta kultura in medkulturnost, kako lahko z dialogom premagamo razlike in skupaj delamo za mir in kako vse to opisati v blogerski objavi – kot je ta najina. Najino prijateljstvo je dober primer vsega, kar sva se na delavnici naučila.

Na delavnicah sva velikokrat poslušala glasbo in ugotovila, da so nama všeč isti glasbeniki in pesmi, na primer Luis Fonsi in Daddy Yankee z Despacitom, pa tudi Avicii. Med odmori sva igrala nogomet, ki nama je obema zelo všeč. Bila sva v isti ekipi in sva skupaj zmagala.

Pomagala sva si tudi pri domači nalogi pri matematiki in se pogovarjalo tudi o tem, kaj nama je v šoli najbolj všeč in kaj ne. Med pogovorom sva ugotovila, da imava oba zelo rada kebab in sva se dogovorila, da greva enkrat skupaj.

Najine načrte sva morala preložiti zaradi šolskih obveznosti in nakupovanja, saj je moral Vid tisto popoldne z mamo v trgovino po pohodne čevlje za športni dan, ki ga je imel naslednji dan. Vid sem se zaradi tega počutil slabo, ker sem mislil, da sem razočaral svojega prijatelja. Sina pa se sploh nisem jezil, bova pač šla naslednjič! Vid je moj prijatelj in mi je všeč, ker je hecen. :)

Sini je pri Vidu najbolj všeč, da je zabaven, da rad in dobro igra nogomet, da nosi očala (ker jih tudi Sina, ampak ne preveč rad) in da posluša enako glasbo.

Vidu pa je pri Sini najbolj všeč, da skupaj igrava igrice na telefonu in računalniku, na primer Spider mana in Geometry dash, rada se hecava na Snapchatu, rada riševa in gledava vloge – še posebej DudesonVLOG na Youtube.

Pred dnevi sva skupaj igrala nogomet in Sina je dal gol. Potem sva končno šla tudi na kebab in se pogovarjala o tem, kaj bi še lahko počela skupaj. Želiva si, da še dolgo ostaneva prijatelja!

Sina, 12 let, Ljubljana, in Vid, 12 let, Ljubljana