V Slovenskih železnicah obljubljajo, da bomo že letos na postajah in vlakih brskali po spletu. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
V Slovenskih železnicah obljubljajo, da bomo že letos na postajah in vlakih brskali po spletu. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Potniški vlak, Škofja Loka
Potniški vlaki Slovenskih železnic lahko dosegajo hitrosti tudi do 160 kilometrov na uro. S takšno hitrostjo lahko na primer vozi vlak ICS med Pragerskim in Mariborom. Foto: BoBo/Žiga Živulović
false
V kratkoročnih načrtih razvoja slovenskega železniškega omrežja gradnja proge za velike hitrosti ni predvidena. Foto: Reuters
Eurban
Podobno kot LPP tudi pri SŽ-ju razmišljajo o svojih taksijih, ki bi potnike pričakali na železniških postajah in jih odpeljali do cilja. Foto: MMC RTVSLO

dvonadstropne vlake in iščejo možnosti za širitev ponudbe za t. i. zadnje kilometre poti. To pomeni, da bi lahko od železnice do službe potovali v taksijih Slovenskih železnic ali vozilih "car sharing".

Slovenske železnice po pogodbi z lastnikom – Republiko Slovenijo – upravljajo javno železniško infrastrukturo in vodijo promet po njej. O naložbah v infrastrukturo in posodobitvah prog tako odloča neposredno njen lastnik.

Na Slovenskih železnicah so nam pojasnili, da njihovi potniški vlaki lahko dosegajo hitrosti tudi do 160 kilometrov na uro. S takšno hitrostjo lahko na primer vozi vlak ICS med Pragerskim in Mariborom. Nekateri potniški vlaki in lokomotive pa lahko dosežejo hitrosti tudi čez 200 kilometrov na uro. Vendar pa so hitrosti na večini prog v Sloveniji nižje, predvsem zaradi specifičnega terena, geometrijskih značilnosti prog ter drugih značilnosti infrastrukture. V kratkoročnih načrtih razvoja slovenskega železniškega omrežja gradnja proge za velike hitrosti ni predvidena.
Hitri vlaki konkurirajo letalom
Na Japonskem in tudi po Evropi vozijo hitri vlaki, ki že konkurirajo letalskemu prometu, saj so postaje, za razliko od letališč, ki so na obrobju ali izven mest, v samih središčih večjih mest. "Železnice v Evropi in tudi v svetu imajo svetlo prihodnost. To med drugim potrjujejo izjemen tehnični razvoj železniškega sektorja, rastoče število inovacij v sektorju, nenehno izboljševanje storitev, ki jih prevozniki ponujajo, skrajševanje potovalnih časov, vse večja fleksibilnost pri uporabi javnega prevoza itn," na izziv odgovarjajo v SŽ, kjer menijo, da železnice postajajo hrbtenica javnega prevoza in krepijo svojo vlogo v mednarodnem prevozu tovora.
Do leta 2020 potovanje s hitrostjo 160 km/h?
V zadnjih letih so bila sicer pri nas izvedena vlaganja v posodobitev infrastrukture. Posodabljajo se odseki prog Divača—Koper, elektrificiran in posodobljen je odsek proge Pragersko—Hodoš, začela se je posodobitev proge Zidani Most—Celje itn. "Od leta 2015 do 2020 tako država načrtuje, da bo vložila v železniško infrastrukturo dve milijardi evrov. Standardi evropskih transportnih koridorjev so namreč dvotirne elektrificirane proge, na katerih je mogoče voziti 160 kilometrov na uro, na teh progah morajo biti zagotovljeni osni pritiski 22,5 tone, po njih morajo voziti vlaki dolžine vsaj 600 metrov itn," pojasnjujejo na SŽ-ju.

Vse to mora zagotavljati tudi železniška infrastruktura, zato so investicije nujne. Ko bo železniška infrastruktura v celoti posodobljena bo sploh mogoče skrajšati potovalne čase. Pri SŽ pravijo, da najkakovostnejše logistične storitve lahko podjetje ponuja s sodobnimi voznimi sredstvi, sodobno tehnologijo za vodenje prometa ter seveda s kakovostno železniško infrastrukturo.
Več direktnih vlakov
Na SŽ smo naslovili konkreten primer poti med Kamnikom in Ljubljano. Ob delavnikih na tej relaciji vozi 33 vlakov. Med njimi so tudi direktni, ki od Kamnika do Ljubljane vozijo 31 minut. Večina vlakov, ki ustavlja na vseh postajah, pa vozi med mestoma okrog 40 minut. To je občutno dlje kot traja pot z avtomobilom, čeprav je v tujini vlak najhitrejši način potovanja.
Sogovorniki odgovarjajo, da je ta proga posebna zato, ker je na njej veliko nivojskih prehodov ceste čez železniško progo, razdalja med številnimi postajami pa je razmeroma kratka. Potovalni čas vlakov je tesno povezan tudi z omenjenima dvema dejavnikoma, saj morajo vlaki zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu nivojske prehode prečkati z nižjo hitrostjo. Zato pa v prihodnjih letih načrtujejo nakup novih vlakov, takrat bodo lahko ponudbo direktnih vlakov razširili tudi na lokalne proge.
Pri tem poudarjajo, da je potovanje po železnici najvarnejše in do okolja prijazno, hkrati pa potnikom omogoča, da čas med potovanjem namenijo za različne dejavnosti. Največje novosti, ki se obetajo pri nas, je nakup petindvajsetih novih potniških vlakov, od tega jih bo deset tudi dvonadstropnih. Razpis za nakup novih vlakov bo pripravljen do konca leta, prvi vlaki pa utegnejo po tirih zapeljati predvidoma konec leta 2018. Posodobili bodo tudi obstoječi železniški vozni park, prenovili dizelske motornike in kupili nove potniške vagone.
Spletna in mobilna prodaja vozovnic
Slovenske železnice so konec lanskega leta objavile mednarodni razpis za izdelavo nove programske rešitve za prodajo vozovnic – Ticketing. Tako bo pred koncem leta mogoče vozovnice kupovati in rezervirati po spletu ter z mobilno aplikacijo. Načrtujejo tudi postavitev avtomatov za prodajo vozovnic.
Potnikom obljubljajo tudi to, da bodo lahko dostopali do spleta na vlakih in postajah v sredini leta. Sprva bo to mogoče le na določenih progah, pozneje pa na vsem slovenskem železniškem omrežju.

Osredotočili so se tudi na t.i. storitve last-mile. V sodelovanju s poslovnimi partnerji iščejo možnosti za širitev ponudbe na prevoze z lastnimi taksiji in z vozili »car sharing«. "Možnosti za razvoj na tem področju je več in jih za zdaj še analiziramo ter se pogovarjamo s potencialnimi partnerji," odgovarjajo na SŽ-ju.