Voznik se med sedenjem v avtomobilu drugače od pisarniškega stola premika, saj mora prenašati vibracije in udarce, ki jim je podvržen avto in se prenašajo v potovalno kabino vozila. Foto: MMC/RTVSLO
Voznik se med sedenjem v avtomobilu drugače od pisarniškega stola premika, saj mora prenašati vibracije in udarce, ki jim je podvržen avto in se prenašajo v potovalno kabino vozila. Foto: MMC/RTVSLO

"Kar zadeva varnost v avtu, je jasno definiran sedežni položaj. Ta mora biti tak, da sedimo precej pokončno. Voznik sedi zravnano zato, da so reakcijski časi v kritičnih trenutkih čim hitrejši. Tudi zato, ker voznik prav prek sedeža in krmila, pomembna je tudi pravilna drža rok na krmilu in oddaljenost rok od njega, dobi najpomembnejše informacije izpod koles," pravi avtor Avtomobilnosti in strokovnjak za varno vožnjo Andrej Brglez, ki dodaja, da bodo poškodbe v primeru trka, če sedimo stran od volana, bistveno večje.

Prosta pot do zavore
Kako moramo torej namestiti sedež in volan, da bo vožnja varna in hkrati udobna? V kritičnem položaju na cesti moramo imeti prosto in čim hitrejšo pot do zavore. Volan ne sme ovirati kolen, oddaljenost med pedalom sklopke, nogami in sedežem pa mora biti tolikšna, da lahko med noge in sedež vstavimo dlan.

Sedež mora biti dvignjen ali spuščen toliko, da med glavo in stropom vozila ostane prostor za stisnjeno pest, volan pa mora biti od prsnega koša, ko smo naslonjeni na sedež, oddaljen toliko, kot meri list papirja A4. Roke moramo pri tem iztegniti z zapestji čez volan. Varnostni pas je treba, ko ga pripnemo, tudi zategniti. Naslon za glavo moramo nastaviti tako visoko, da je njegov vrh v višini vrha glave. S tem preprečimo nihaj glave.

Zaradi pravilnega položaja v avtomobilu boste na cilj prišli bolj spočiti, hkrati pa bo reakcija ob nenadnem dogodku na cesti, na primer pri naglem zaviranju, pospeševanju, spreminjanju smeri, boljša, če sedimo aktivno v pokončnem položaju. Foto: Miha Merljak/MMC RTV SLO
Zaradi pravilnega položaja v avtomobilu boste na cilj prišli bolj spočiti, hkrati pa bo reakcija ob nenadnem dogodku na cesti, na primer pri naglem zaviranju, pospeševanju, spreminjanju smeri, boljša, če sedimo aktivno v pokončnem položaju. Foto: Miha Merljak/MMC RTV SLO

Hrbtenica naj ima oporo
Osebni kondicijski trener Boštjan Gams je v eni od preteklih Avtomobilnosti svetoval, naj bo položaj hrbtenice med vožnjo ves čas podprt. To, da sedimo pokončno, je vsekakor dobro. "Varen položaj v avtu, varno sedenje je najboljši položaj za samo hrbtenico oziroma za človekovo zdravje. V takem položaju so vretenca najbolj poravnana. Če sedimo aktivno, se zavarujemo pred vibracijami, ki so v avtu ves čas. V avtomobilu je veliko spreminjanja smeri, naglega zaviranja. Proti vsem tem dejavnikom se lahko zavarujemo, če imamo telo aktivno, v pokončnem položaju, smo ves čas pripravljeni, spremljamo vožnjo," pravi sogovornik. Dodaja: "Običajno mislimo, da imamo šibke hrbtne mišice, kar izhaja iz skrajšanih prsnih mišic, zato nam ležeči položaj za volanom godi. Dolgoročno pa to ni dobro.“

Priporočljivo je ob nakupu avtomobila izbrati ergonomske sedeže s certifikatom ortopedske zveze. Foto: Opel
Priporočljivo je ob nakupu avtomobila izbrati ergonomske sedeže s certifikatom ortopedske zveze. Foto: Opel

Ne smemo sedeti kot na kavču
Brglez je na tečajih varne vožnje opazil, da tako mladi vozniki kot starejši sedijo precej nazaj, preveč sproščeno, kot na kavču. "Do težav pride zaradi konstantnega položaja in teh mišic, ki so neaktivne oziroma neprekrvavljene. Nekateri temu rečejo zakisanost telesa. Premalo gibanja pomeni premalo kisika v mišicah. Tega, tako kot možgani, potrebujejo tudi mišice,“ pojasni fizioterapevt Marko Macuh.

Najpogosteje težave tako nastanejo v ledvenem delu, v globokih ledvenih mišicah in mišicah okoli kolka, saj sedimo na teh mišicah. Neprestano sedimo v pokrčenem položaju. Če smo zleknjeni nazaj, moramo ves čas segati proti volanu, posledično naš vrat išče prostor. Če bi bili v pokončnem položaju, se to ne bi dogajalo. Mišice so zato neprekrvavljene, neaktivne, vibracije v kombinaciji z nepravilno držo še dodatno povzročijo stiskanje medvretenčnih ploščic. Povzročijo neke vrste dehidracijo. Zato smo po daljši vožnji ranljivejši, kot bi bili sicer. "Podoben primer je skakanje na trampolinu. Ko po 20 minutah skakanja stopimo na trdna tla, imamo še vedno občutek, da telo vibrira. Nekaj podobnega se dogaja z medvretenčnimi ploščicami med vožnjo,“ pojasni fizioterapevt.

Sedeži vse bolj napredni
Napredovali so tudi avtomobilski sedeži, zato je pri nakupu avtomobila pomembno izbrati sedež, ki nam bo omogočal, da čim lažje in čim bolje najdemo najboljši položaj sedenja za volanom. Prilagodljivost mora biti med prioritetami pri izbiri vozila, saj bistveno vpliva na udobje in utrujenost za volanom. Še posebej ob tem, da v avtomobilih preživimo lep čas svojega življenja.

Sedenje in vožnja sta za naše telo naporna, sploh če v avtomobilu preživimo veliko časa, zato je priporočljivo, da si po daljši vožnji vzamemo čas za raztezanje in sprehod. Foto: MMC RTV SLO
Sedenje in vožnja sta za naše telo naporna, sploh če v avtomobilu preživimo veliko časa, zato je priporočljivo, da si po daljši vožnji vzamemo čas za raztezanje in sprehod. Foto: MMC RTV SLO

Največja sprememba v avtomobilski industriji na področju sedežev v zadnjem desetletju je prav v nastavljivosti sedežev, ki jih je mogoče premikati v več smereh. Včasih je bilo mogoče sedež nastavljati le po dolžini, morda še po višini in naklonu. Danes je popolnoma drugače. Ne le v avtomobilih višjega razreda, tudi v najmanjših avtomobilih.
Lastnost modernega sedeža je, da zadovolji štiri osnovna merila: podpora v ledvenem delu v štirih smereh (naprej, nazaj, navzgor in navzdol), nastavitev nagiba sedalnega dela, nastavitev dolžine sedalnega dela in posebna oblika bočnega dela sedežev z dobro podporo telesa.