Na avtomobilski salon je prišlo malo
Na avtomobilski salon je prišlo malo "firbcev". Večina je prišla na salon po nove izkušnje, novo vedenje. Tudi zato je pričakovati, da se bo precej star slovenski vozni park v bližnji prihodnosti pomladil. Foto: Boštjan Podlogar, MMC RTV Slovenija
24. avtomobilski salon Slovenije
Predsednik Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije David Jurič je poudaril, da so avtomobilisti skušali ljudi poučiti, kaj novega se je na področju avtomobilizma zgodilo v desetih letih odsotnosti salona pri nas. Foto: Boštjan Podlogar, MMC RTV Slovenija
24. avtomobilski salon Slovenije
24. avtomobilski salon Slovenije je bil po marsičem primerljiv z največjimi, tudi po številu hostes. Foto: Boštjan Podlogar, MMC RTV Slovenija
24. avtomobilski salon Slovenije
Avtomobilske znamke svojih razstavnih prostorov niso zapolnile zgolj z jeklenimi konjički, vabile so s svojimi mobilnostnimi idejami, zgodbami, svojimi vrednotami. Avtosalon je bil priložnost, da ugotovimo, s katerimi avtomobilskimi blagovnimi znamkami se lahko poistovetimo. Foto: Boštjan Podlogar, MMC RTV Slovenija
24. avtomobilski salon Slovenije
V Tehnološkem paviljonu so obiskovalci spoznali tehnično plat avtomobilov in izvedeli, kaj je treba vprašati in na kaj paziti pri nakupu novega avtomobila. Foto: Boštjan Podlogar, MMC RTV Slovenija
24. avtomobilski salon Slovenije
Avtomobili so postali računalniki na kolesih, saj ponujajo številne napredne sisteme za varnost, ki so vse bolj dosegljivi tudi v nižjih avtomobilskih razredih. Foto: Boštjan Podlogar, MMC RTV Slovenija

24. avtomobilski salon Slovenije je v sedmih dneh obiskalo 75 tisoč ljudi. To je skoraj 20 tisoč ljudi več, kot obišče najbolj obiskani sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, Dom. Avtomobilisti so bili zadovoljni, glede na njihove vtise pa tudi obiskovalci. Marsikdo se je na salonu odločil za nakup novega avtomobila ali pa sprejel odločitev o nakupu. Pomembno vlogo je imela tudi ekipa Avtomobilnosti, ki je vodila Tehnološki paviljon.

Več kot deset let smo čakali na avtomobilski salon v Sloveniji. Razcvet trga osebnih vozil pri nas in rastoča prodaja novih vozil ga je po letu 2006 spet pripeljal k nam. Po Celju ga je tokrat gostila Ljubljana oziroma Gospodarsko razstavišče, ki sicer ni moglo prikriti, da ga je načel zob časa. Na glas so se omenjale potrebe po novi dvorani, ki bi nadomestila montažne hale in šotore, ki so gostili del avtomobilske razstave.

Kljub temu je avtomobilski salon v tednu dni obiskalo 75 tisoč ljudi, kar je nekoliko pod optimističnimi napovedmi pred salonom, a avtomobilisti soglasno zatrjujejo, da so presenečeni in zadovoljni. Predvsem zato, ker so se obiskovalci zanimali za avtomobile in nove tehnologije. Nekatere varnostne tehnologije so sploh prvič spoznali prav zaradi razstavljenih vozil na salonu in predvsem v Tehnološkem paviljonu, ki je bil v domeni ekipe Avtomobilnosti. Slovenski avto je v povprečju star 9,5 leta, takrat so se šele uveljavljali samodejni klimatski sistemi, danes pa avtomobili že sami zavirajo in preprečujejo nesreče.

Takšnega občinstva ne dosežejo v salonih
"Ko je padla ideja, da bi imeli v Sloveniji ponovno avtomobilski salon, smo mi soglasno rekli: 'Da, gremo.' Ker smo vedeli, da lahko obiskovalcem ponudimo nekaj več, kot dobijo z obiskom v prodajnem salonu," pravi Primož Tiringar, direktor Toyote v Sloveniji.

Njegov kolega Rasto Oderlap iz Mercedes-Benza pa pravi, da so se za udeležbo odločili predvsem zaradi tega, ker so lahko na ta način vozila, ki bi jih lahko sicer predstavili v salonu samo prek oglaševalskih kampanj, predstavili širšemu občinstvu. "Takšnega obiska v svojih salonih ne moremo doseči," priznava.

Edo Strajnar, direktor prodaje avtomobilske znamke Volkswagen, pravi, da si lahko avtomobile ogledamo na spletnih straneh, a da so ljudje radi prišli na avtosalon, se usedli v avtomobile, otipali materiale, se seznanili z novo tehniko, si ne nazadnje pogledali vizijo, kam bo šel avtomobilski trg.

Nova spoznanja o viziji mobilnosti
David Jurič
, direktor za znamko Ford in predsednik Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije k vsemu naštetemu dodaja: "Ne samo zato, ker je v tem času ogromno novih modelov, ampak tudi zato, ker je prav, da ljudi poučimo, kaj je novega v avtomobilih. Ne govorimo le o tehnologijah, povezanih z varnostjo in udobjem pri vožnji, ampak tudi o novih paradigmah, ki se pojavljajo v svetu mobilnosti. Ali je to avtonomna mobilnost ali je to električna mobilnost, lahko celo koncepti, kot so car-sharing, souporaba avtomobilov.“

Ali je ljubljanski avtomobilski salon prodajni ali ne, o tem se še danes krešejo mnenja. Franci Bolta, direktor Audija v Sloveniji, meni, da je avtomobilski salon predvsem velika priložnost, da si ljudje ogledajo različne znamke, različne izdelke na enem mestu. "Prav gotovo pa, če že ne vzbudimo razmišljanja o nakupu, na neki način vsaj navdušimo stranke, jim pokažemo svojo prisotnost.“

Oderlap dodaja, da ljudje na avtosalon mogoče niso prišli pogledat znamke Mercedes in njihovih vozil. Niti niso prišli kupit avtomobila. "Verjamem pa, da smo pri njih s kakovostjo svojih izdelkov, s kakovostjo storitev, ki jih ponujamo, vzbudili zanimanje, s čimer verjamemo, da jih bomo nekaj v prihodnosti pritegnili k nakupu teh vozil,“ razmišlja Oderlap.

V času salona številne akcije
Strajnar priznava, da je bil avtosalon usmerjen delno tudi prodajno: "Vsi smo v času salona naredili tudi kakšno prodajno akcijo, ponudili določene ugodnosti pri nakupih." Ljudje, ki se zdaj odločajo za nakup avtomobila, so čakali tudi na salon in si pogledali različne avtomobile, kar jim bo olajšalo končno odločitev o nakupu.

"Preden smo šli na salon, si nismo zastavili kvantitativnih ciljev. Smo se pa dogovorili, da na avtomobilskem salonu ne bomo prodajali, bomo pa seveda vse stranke, ki bodo nakazale interes, po testni vožnji, po dodatnem zanimanju, po dodatnih informacijah vpisali v knjigo obljub," pravi direktor Toyote in razkriva, da so dnevno zbrali okoli 200 stikov, za katere trdi, da so kakovostni stiki, da niso stiki, kjer bi stranka pustila naslov zgolj zaradi tega, da bi dobila nagrado, ampak ker je pokazala zanimanje in interes po dodatnih informacijah.

Avtomobilske znamke so torej na salon prišle z različno oblikovanimi strategijami. "Pri Porscheju Slovenija smo si zadali jasen cilj, in sicer ta, da morajo na takšnem dogodku glavno vlogo igrati naši izdelki,“ pravi Bolta, njegov "hišni" kolega Strajnar pa dodaja: "Glede na to, da na salonu ni veliko prostora, ne moreš razstaviti celotne palete modelov. Zato smo razstavni prostor razdelili v tri dele. En del so zasedli najbolj vroči avtomobili na trgu, ki jih prodajamo. Drugi del smo namenili električnim avtomobilom, pripeljali pa smo tudi konceptno vozilo budd-e.“

Avtomobili niso bili zaklenjeni
Pomembno je bilo tudi to, da avtomobili niso bili zaklenjeni. Ni jih bilo treba občudovati od daleč, ampak se je vsak lahko v avtomobil usedel, tudi v nekatere najbolj ekskluzivne. "Nismo zaprli nobenega avtomobila. Verjamemo, da je izkušnja, ne samo ogleda, ampak tudi uporabe vozila, popolna le tedaj, če se lahko človek tudi usede v avto,“ pravi direktor Mercedesa.

Bogat je bil tudi obsalonski program, kjer je prednjačil Ford s številnimi znanimi Slovenci, zimskimi športnimi junaki in drugimi slavnimi. "Tisto, kar smo poskušali narediti drugače, je pravzaprav vse, kar se dogaja obsalonsko. Dejavnosti smo začeli že kakšen teden prej. Ne le na salonu, ampak tudi povsod drugje po Sloveniji. Startali smo v Mariboru, se pripeljali v Ljubljano. Poskušali zaobjeti čim širše ciljno občinstvo. Prevažali smo ljudi na delo," pojasnjuje direktor znamke Ford, kjer so vsak dan pripravili vsaj dva dogodka. Dopoldanski je bil namenjen izobraževanju, novim tehnologijam in varnosti v vožnji, popoldne pa so se ljudje na različne načine povezali s slavnimi osebami, ki so povezane s Fordovo znamko.

Da avtomobilskega salona v Sloveniji toliko let ni bilo, so krivi visoki stroški nastopa na takšni prireditvi. Na Dunaju so se recimo avtomobilske znamke predstavljale uniformirano. S standardnimi razstavnimi saloni.

Jurič o tej temi pravi: "V okviru sekcije smo o tem pravzaprav glasovali. Večina članov se je opredelila, da želi ostati na identiteti blagovne znamke, ki je v marsičem vizualna in čustvena. Če je že prvi stik z blagovno znamko poenoten, to se pravi, da so vsi razstavni prostori identični, kar se tiče barv, osvetlitve, oblik, potem je nekako verjetno nemogoče pričarati tisti občutek, ki si ga vsaka znamka želi."

Avtomobilski salon na visoki ravni
Pa bi lahko nastop na salonu kakor koli pocenili? Bolta meni, da s takšnim konceptom, kot smo ga na njihovem razstavnem prostoru videli v Ljubljani, ne, Jurič pa pravi, da je to mogoče in tudi pametno: "Ravno zaradi tega smo se pri Fordu odločili, da del proračuna, ki ga namenjamo obsejemskim dejavnostim in tistemu, kar se dogaja pod črto, okrepimo. In prvi odzivi, predvsem po družbenih omrežjih, nam pritrjujejo."

Avtomobilski salon je bil na visoki ravni. "Lahko rečem, da smo se vsi avtomobilisti za letošnji avtomobilski salon izredno potrudili in da lahko pohvalim tudi vse preostale avtomobiliste in se jim na neki način tudi zahvalim, da smo šli na tako visoko raven, da bi lahko ta ljubljanski avtomobilski salon prestavili v katero koli prestolnico v Evropi," pravi Tiringar.

Pomemben prispevek ekipe Avtomobilnosti
Nad izrečenimi mislimi kot avtorji Tehnološkega paviljona tudi pri Avtomobilnosti dodajamo svoje občutke. Andrej Brglez pravi: "Tudi mi smo z navdušenjem začutili, da je bilo teh 75 tisoč obiskovalcev zares željnih podatkov. Na salonu je bilo res malo 'firbcev'. Večina vas je prišla na salon po nove izkušnje, novo védenje. To smo si želeli, a ne upali tudi pričakovati. Vaša angažiranost nam je še enkrat potrdila dejstvo, da je danes, v novi dobi avtomobilnosti, izbrati pravi, torej najustreznejši avtomobil, izredno težko opravilo, s katerim ne moremo opraviti zgolj s klikanjem po spletnih straneh. In tako ste nam v Tehnološkem paviljonu zastavili nešteto vprašanj. Srkali ste podatke iz nas, upamo, da smo vam ustregli z odgovori, da bo nakup vašega najbolj ustreznega avtomobila smotrn oziroma pameten."

A če je bil 24. avtomobilski salon Slovenije kot lokalni salon usmerjen predvsem v pridobivanje prihodnjih kupcev, pa je bil v nečem podoben velikim, svetovnim razstavam, ženevski, frankfurtski in pariški. Bil je namreč izredno živ. Veliko se je dogajalo. Avtomobilske znamke svojih razstavnih prostorov niso zapolnile zgolj z jeklenimi konjički, vabile so s svojimi mobilnostnimi idejami, zgodbami, svojimi vrednotami, avtosalon je bil tako odlična priložnost, da ugotovimo, s katerimi avtomobilskimi blagovnimi znamkami se pravzaprav lahko poistovetimo.

Reportažo s 24. avtomobilskega salona si lahko pogledate v zadnji oddaji Avtomobilnosti.