Glede na zbrane in preračunane podatke je povprečna razlika med homologacijskimi in na cesti izmerjenimi podatki bencinskih motorjev dokaj sprejemljivih 13,8 odstotka, pri skoraj natančno polovici obravnavanih avtomobilov pa so raziskovalci ugotovili razliko, ki je nižja od desetih odstotkov. Foto: BoBo
Glede na zbrane in preračunane podatke je povprečna razlika med homologacijskimi in na cesti izmerjenimi podatki bencinskih motorjev dokaj sprejemljivih 13,8 odstotka, pri skoraj natančno polovici obravnavanih avtomobilov pa so raziskovalci ugotovili razliko, ki je nižja od desetih odstotkov. Foto: BoBo

Kot so sporočili z ZPS-ja, je primerjalno ocenjevanje Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, ki ga je sofinanciralo gospodarsko ministrstvo, pokazalo povprečno razliko med homologacijskimi in na cesti izmerjenimi podatki bencinskih motorjev pri "dokaj sprejemljivih" 13,8 odstotka. Pri skoraj polovici obravnavanih avtomobilov pa so ugotovili razliko, ki je nižja od desetih odstotkov.

Za več kot 100 milijonov evrov dodatnih stroškov

Odstopanja so bila občutno višja pri dizelskih motorjih, saj je bila razlika pri 50 najpogostejših modelih v povprečju višja od 20 odstotkov. "Če upoštevamo povprečne razlike, ki so jih izračunali pri najpogostejših avtomobilih na slovenskih cestah, in jih prenesemo na celotni vozni park, merimo stroške zaradi nerealnih podatkov o porabi goriva v milijonih evrov. Ti lahko za Slovenijo dosežejo od 135 do 190 milijonov evrov letno – odvisno od tega, kateri podatek o številu prevoženih kilometrov upoštevamo," so opozorili pri ZPS-ju, kjer so podali tudi nekaj konkretnih podatkov.

Odstopanja pri realni porabi goriva so bila občutno višja pri dizelskih motorjih, saj je bila v povprečju razlika pri 50 najpogostejših modelih višja od 20 odstotkov. Foto: EPA
Odstopanja pri realni porabi goriva so bila občutno višja pri dizelskih motorjih, saj je bila v povprečju razlika pri 50 najpogostejših modelih višja od 20 odstotkov. Foto: EPA

Iz njih je razvidno, da novejši avtomobili s homologacijsko porabo vse bolj odstopajo od realno izmerjenih vrednosti. "Ti so na dnu table, med njimi pa najdemo peterico najsodobnejših – volkswagen polo, citroën C3, renault captur, renault clio in peugeot 208 – pri katerih poraba na cesti od laboratorijske odstopa vse do 41 odstotkov," poudarja Boštjan Okorn.

Manj "lažejo" starejši dizli

Kaj pa dizelski motorji, ki smo jih vedno označevali kot varčnejše? "Na papirju je poraba v zadnjih tridesetih letih sicer res padala, a v praksi se to ni pokazalo. Tudi sicer boste tudi pri dizlih med resnicoljubnimi avtomobili našli predvsem starejše modele," pravi Okorn, ki poudarja, da je še najbolj nov opel insignia, star od 7 do 11 let, ki na 12. mestu razvrstitve v realnem prometu kot zadnji porabi za manj kot 10 odstotkov več goriva. Pri ZPS-ju še razkrivajo, da v zadnji tretjini avtomobilov, pri katerih poraba najbolj odstopa od homologacijske, starejšega od 11 let ne boste več našli.

Zgodba o zavajanju s porabo goriva je doživela vrhunec z afero Dieselgate. Foto: EPA
Zgodba o zavajanju s porabo goriva je doživela vrhunec z afero Dieselgate. Foto: EPA

Nič več laboratorijskih testov

Prav zato pri ZPS-ju poudarjajo pomembnost novih, WLTP-testov merjenja izpustov ogljikovega dioksida in porabe goriva, ki bodo začeli veljati leta 2021 in bodo zamenjali NEDC-standard. Novi testi bodo prinesli veliko realnejše meritve, saj te ne bodo več potekale v laboratorijih, temveč v dejanskem okolju.

Proizvajalci bodo morali upoštevati tudi več kriterijev in pogojev. Potrošniške organizacije so namreč že pred časom začele opozarjati, da proizvajalci pri meritvah močno manipulirajo s podatki, ki tako v resnici le redko odražajo dejanske vrednosti. Nižjo porabo so na testiranjih dosegali z različnimi ukrepi, ki jih pri vsakdanji rabi ni mogoče uporabiti.

Ste zamudili zadnjo oddajo Avtomobilnost? Ogledate si jo lahko tukaj.

Avtomobilnost, izbor