Albreht je za svoje delovanje dobil nagrado Javne agencije RS za varnost v prometu (AVP) za posebne dosežke na področju prometne varnosti, z bronastim priznanjem pa ga je nagradila tudi civilna zaščita. Foto: MMC RTV SLO
Albreht je za svoje delovanje dobil nagrado Javne agencije RS za varnost v prometu (AVP) za posebne dosežke na področju prometne varnosti, z bronastim priznanjem pa ga je nagradila tudi civilna zaščita. Foto: MMC RTV SLO
Reševalni pas
Odziv javnosti na Albrehtovo Facebookovo stran je bil odličen. Prav tako strokovnjakov. Tudi zaradi tega se je v medijih tej tematiki posvetilo več pozornosti. Foto: MMC RTV SLO
Reševalni pas
Albreht še pravi, da je 10 minut več, ki jih gasilci porabijo v zastoju, lahko usodnih za ponesrečence. Pravi, da vsaka izgubljena minuta pomeni 10 odstotkov manj možnosti za preživetje ponesrečenca. Foto: MMC RTV SLO
Huda prometna nesreča na avtocesti pred Mursko Soboto
Na avtocestah se vozniki, ki obtičijo v koloni, pogosto ne umaknejo niti vzdrževalcem, ki morajo priti na kraj dogodka, da zavarujejo kraj nesreče in odstranijo posledice nesreče. Foto: Jože Grgurič

Štiri leta pozneje smo končno dobili nova pravila. Sprememba zakona o pravilih cestnega prometa v primeru nesreče zdaj voznikom omogoča razvrščanje čez robno črto smernega vozišča, med drugim tudi na odstavni pas, če je treba zagotoviti nemoten prehod za intervencijska vozila.

Eden prvih, ki se je iz osebne izkušnje na reševalni akciji začel zavzemati za uporabo reševalnega pasu po sistemu, na levem pasu se umikamo skrajno levo, vsi drugi pasovi pa skrajno desno, je bil prav Anže Albreht, reševalec po poklicu in prostovoljni gasilec.

Gasilski avtomobil obtičal, nadaljeval peš
Leta 2013 se je kot prostovoljni gasilec na primorski avtocesti z ekipo prebijal na mesto prometne nesreče med Lomom in Uncem. Takrat je zelo na hitro nastal zelo dolg zastoj, razlaga sogovornik, ki pravi, da se z gasilskim avtomobilom niso mogli premakniti nikamor. Ker ni bilo druge rešitve, sta s kolegom izstopila iz gasilskega vozila in tekla pred njim, hkrati pa urejala, kam naj se vozila v koloni umikajo: "V popolni gasilski opremi pri 30 stopinjah Celzija. Na kraj nesreče sva prišla popolnoma izmozgana, utrujena in nisva mogla opraviti svojega dela, tako kot je treba."

Že med tekom se mu je porajalo vprašanje, zakaj ljudje ne vedo, kako se razvrstiti v primeru prometne nesreče? Praktično ni bilo voznika, ki bi v koloni stal pravilno. "Prav zato sem se začel samoiniciativno truditi, da bi prišel do ljudi, ki so povezani z ozaveščanjem. Zanimalo me je, koliko plakatov je narejenih, kakšen je načrt, da se bo kaj spremenilo. Ugotovil sem, da ni narejenega ničesar," o svoji izkušnji pravi Albreht in dodaja, da je bilo takrat na celotnem avtocestnem križu vsega šest plakatov, ki prikazujejo način razvrščanja vozil v primeru prometne nesreče. Na Facebooku je zato odprl svojo spletno stran, ki je postala zelo obiskana in priljubljena.

Reševalni pas je optimalna rešitev
Ali je po njegovem mnenju reševalni pas optimalna rešitev za intervencijo? "Seveda. Imamo odseke brez odstavnega pasu, z ozkim in širšim odstavnim pasom. Pri tem bi še šlo, da bi se reševalci vozili po odstavnem pasu, vendar pa bi s tem pravila preveč drobili," o novih pravilih zakona pove gasilec, ki je prepričan, da bo po novem zakonu, če se ga bo držalo vsaj 80 odstotkov voznikov, prebijanje reševalcev na kraj nesreče uspešno.

Sprememba, ki so jo soglasno sprejeli v državnem zboru, veleva, da morajo vozniki v primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, po potrebi tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na drugih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, po potrebi tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Razvrščanja čez robno črto pa do zdaj omenjeni zakon ni omogočal.

Že prej policisti spregledali prekršek
Albreht pravi, da so prav vsi, ki so se s to tematiko ukvarjali, mnenja, da tudi v preteklosti ne bi smel biti prekršek, če bi se umaknili na odstavni pas, saj je odstavni pas namenjen ustavljanju v sili. Kar pa umikanje kateremu koli intervencijskemu vozilu tudi je.

"Če bi se v preteklosti policisti in sodišče držali zakona, bi policija lahko napisala kazen, ki bi jo sodišče upoštevalo po zakonu. V praksi pa nisem slišal, da bi kateri koli policist napisal kazen za tak prekršek," pravi sogovornik.

Strinja pa se, da bi morali zadevo urediti enotno na evropski ravni: "Severnoevropske države imajo reševalni pas. Če imajo štiri pasove, se avtomobili na dveh pasovih umikajo na levo, na dveh pa na desno. Drugi imajo takšen reševalni pas, kot ga zdaj poznamo pri nas.“

Dodaja, da so prakse iz Avstrije dobre, tam imajo gasilci, reševalci in drugi na nujni vožnji malo težav z reševalnim pasom. Tudi v Sloveniji se je v zadnjih štirih letih položaj izboljšal, še vedno pa se po njegovem mnenju ni spremenila kultura voznikov. "Na avtocesti je prehitevalni pas postal vozni pas, na desni pas pa se umikajo vozila s prehitevalnega pasu."

Pred kratkim je bil v časopisju tudi članek, edini, ki ga je Albreht opazil, v katerem avtorji kritizirajo uporabo reševalnega pasu. Sogovornik je v oddaji Avtomobilnost odgovoril tudi kritikom.