Avtomobilnost

Poudarki

  • Otrok mora imeti na kolesu vedno dva ali tri prste na zavorah.
  • Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado.
  • Otrok naj kolesari pred kolesom staršev
  • Starši naj gredo skupaj z otroki peš ali s kolesi do šole po poti, ki je najvarnejša
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 7 glasov Ocenite to novico!
Kolesarska steza
Pomembno je vedeti, da sme kolo v cestnem prometu samostojno voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in kdor je starejši od 14 let. Foto: BoBo
false
Pri policiji pravijo, da naj starši ocenijo sposobnost otrok, preden jih bodo pustili samostojno s kolesom v šolo. Foto: Osebni arhiv družine Dereani
false
Ko prečkamo cesto na prehodu za pešce, je treba vzpostaviti tudi očesni stik z voznikom avtomobila. Foto: BoBo
false
Ni dovolj zgolj to, da ima otrok na kolesu čelado, ampak mora biti ta tudi pravilno pripeta. Foto: Na lepše
AVP
Pri AVP-ju želijo v prihodnje obuditi šolsko prometno službo. Foto: Arhiv AVP

Dodaj v

Kdaj naj gre otrok sam v šolo s kolesom?

Varno v šolo
1. september 2017 ob 06:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

S 1. septembrom se v šolske klopi vračajo osnovnošolci, nekateri se jim bodo pridružili prvič. Vsi starši si želijo, da bodo varno prispeli v šolo in iz nje domov. Nekateri otroci se v šolo odpravijo tudi s kolesom. Kako in kdaj otroka pripraviti na samostojno pot s kolesom v šolo, so razmišljali pri Avtomobilnosti.

Andrej Brglez, strokovnjak za varnost v prometu in avtor oddaje Avtomobilnost, ki se na TV-zaslone TV Slovenija vrača v drugi polovici septembra, pravi, da, ko gredo otroci v šolo, gremo z njimi še enkrat tudi starši. "V prvih razredih dobesedno, pozneje pa vsaj v mislih.“ Pravi, da nas je upravičeno strah, da se jim na poti kaj ne pripeti.

Smo pozabljivi in zasanjani
"Pozabljivi, razigrani in zasanjani so in taki pozabijo na pravila, ki jih sicer poznajo in za katera vedo, da so pomembna,“ pravi Brglez, ki dodaja, da v takih trenutkih upamo, da bodo nanje popazili drugi. Vsi, ne le vozniki avtomobilov. "A kaj, ko smo zasanjani in raztreseni tudi odrasli. Še več, mi znamo biti tudi brezbrižni. Pogosto tudi rečemo, da je naša prometna kultura slaba in da nam primanjkuje empatije, za to je naš strah, da bodo v času, ko nas ni ob njih na cesti, na naše otroke odgovorno in skrbno popazili drugi, še toliko večji in bolj upravičen.“

Izberite varno pot, tudi če je daljša
Z njegovim razmišljanjem se strinja tudi Miran Mozetič, predsednik AMD Gorica in predavatelj o varni vožnji na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem, ki se že dve leti posveča učenju mladih kolesarjev.

"Moj prvi nasvet je, naj gredo starši peš ali s kolesi do šole po poti, ki je najvarnejša. Pot lahko vsebuje hojo na določenih delih, sicer pa izberite kolesarske poti, tudi če je zaradi tega pot daljša,“ svetuje Mozetič.

Dodaja, da se je treba kolesu posvetiti v celoti: "Ko poučujem kolesarje, ugotavljam, da je 50 odstotkov koles slabo opremljenih, vzdrževanih, zavore slabo delajo, menjalniki prav tako, otroci uporabljajo kolesa nepravilne velikosti.“

Otrok mora imeti vedno dva ali tri prste na zavorah. Ker imajo otroci kratke prste, mora biti razdalja do ročice temu primerna. Prsti morajo biti vedno na zavorah, palec pod ročico krmila. S prsti mora objeti krmilo, da mu ne zdrsne, ko zapelje na luknjo ali robnik.

Mozetič po navadi na tečaj kolesarjenja pripelje serviserja, ki pregleda kolesa otrok in jih tudi popravi in pove, kaj je na kolesu narobe.

Otrok naj se vozi pred starši
Pomembno vprašanje je tudi, ali naj se otrok vozi pred ali za kolesom staršev. Strokovnjak poudarja, da mora biti otrok vedno spredaj, saj tako sliši, kaj mu govorimo in ga imamo vedno na očeh. Če se vozi za nami, lahko vidi druge stvari ob strani, ki ga zamotijo in pozabi na cesto.

Mozetič svetuje, danaj otroka naučimo, kakšna mora biti varnostna razdalja, naučimo ga oceniti hitrost. Predvsem pa opozarja na uporabo čelade, da je pravilno pripeta. Enako velja, če gre v šolo z nahrbtnikom: "Pomembno je, da nahrbtnik pravilno zatisnete čez trebušni del s tretjim pasom.“

Otrok naj bo na kolesu oblečen v svetle, vidne in odbojne barve, na kolo pa mu namestite led luč, ki poveča vidnost. "Preverite tudi tlak v pnevmatikah, kaplja olja na pletenice ne škodi,“ še pravi Mozetič.

Vzpostavite očesni stik z voznikom v vozilu
Brglez opozarja na še eno pomembno prometno pravilo, to je vzpostavitev očesnega stika. V prometu je pomembno, da s tistimi, ki so v naši neposredni bližini in s katerimi se bo naša pot morda križala, vzpostavimo očesni stik. In te veščine se je treba naučiti, saj je pomembna tako s stališča varnosti kot z vidika skrbi za druge.

"V človeški naravi je, da ko se enkrat naši pogledi ujamejo, pa tudi če zgolj za trenutek, vemo vse, kar tisti trenutek moramo vedeti drug o drugem. Ti veš, da sem tu jaz, da si ti tam, razumem, kam bi rad, in zdaj, ko sva se videla, vem, da tudi ti razumeš, kam bi rad šel jaz,“ pravi Brglez in dodaja, da od tu naprej gre lahko način najinega ali našega srečanja po različnih poteh: "A to je že druga stvar. Lahko v razumevanju in prilagajanju ali pa v ignoranci in vsiljevanju moči. Kakor koli se že zgodi, bistvo je, da lahko na ta način otrokom odpremo povsem novo poglavje, ki se ne dotika samo prometa, ampak že vstopa v polje socialne inteligence in pestrosti medčloveških interakcij.“

Trening očesnega stika pa ne bo koristil samo otrokom, saj empatijo, interakcijo z drugimi in očesni stik težko razvijamo, če med hojo ali vožnjo večino časa gledamo v telefon. Na ta način ne bomo opazili tistih, ki jim je treba pomagati ali nanje popaziti. "Kdo bo v svetu GSM-zombijev pazil na moja dva otroka, če še med prečkanjem prehoda za pešce večina ne dvigne pogleda z ekrana telefona?“ se sprašuje Brglez.

Kdaj je dovoljena otroku samostojna vožnja s kolesom?
Ob začetku šolskega leta na varnost v prometu zopet opozarjajo policisti in Agencija za varnost v prometu (AVP). Pomembno je vedeti, da sme kolo v cestnem prometu samostojno voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in kdor je starejši od 14 let. Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe; ta lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka, pojasnjujejo pri policiji.

Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik.

Pri policiji pravijo, da naj starši ocenijo sposobnost otrok, preden jih bodo pustili samostojno s kolesom v šolo. Opozarjajo, da mora biti otrok sposoben spoštovati cestnoprometne predpise, kljub izpolnjenim vsem zakonskim zahtevam (kolesarska izkaznica, oprema, starostni pogoj …).

Agencija za starše in otroke pripravila spletni Portal šolskih poti
Na agenciji bodo ob začetku šolskega leta, poleg rednih dejavnosti, izobraževanja in informiranja, letos prvič uvedli v septembru podaljšano varovanje otrok z Zvezo ZŠAM kar na 50 slovenskih osnovnih šolah, s čimer si želijo v prihodnje obuditi šolsko prometno službo. Agencija je zagotovila tudi triopan znake za šolsko pot, v prihodnjih dneh bo urejena digitalizacija šolskih poti - zbirni spletni Portal šolskih poti, ki bo nudil pregled nad šolskimi potmi v slovenskih občinah in tudi po posameznih šolah, v prihodnjih letih pa bo narejena tudi celovita digitalizacija šolskih poti.

Gregor Prebil
Prijavi napako
Komentarji
kvisko75
# 01.09.2017 ob 07:31
Dovolj zgodaj da ne bo zamujal.
zigak13
# 01.09.2017 ob 08:24
@peterzajc: pletenici se po domače reče zajla. Na kolesu imamo ponavadi zajlo za bremzo (pletenica za zavoro) in zajli za menjalnika. Špriklam se po slovensko reče napere.
top
# 01.09.2017 ob 07:30
Mislim, da je vseeno mislil pletenico. Za zavore.
papi43
# 01.09.2017 ob 07:22
"Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik."

Ne bo drzalo. Celada je ze skoraj eno leto obvezna da 18. leta. Dobro ste se potrudili za ta clanek.
Milchy70
# 01.09.2017 ob 07:46
Dopolnilo oz. popravek Otoci opravljajo kolesarski izpit v 5. razredu, takrat je večina starih 10 let. Otrok pri osmih letih starosti še ne more imeti kolesarskega izpita.
levidevžej
# 01.09.2017 ob 08:24
Vedno bolj občudujem sodobne starše, ki imajo očitno oči tudi zadaj. S kolesom se vozijo pred otrokom, ki za njimi dela čuda stvari, ki pa jih starši seveda ne vidijo.
Prehod za pešce, čakajo da avto ustavi, starš se zažene čez cesto in je že na drugi strani, medtem ko otrok še štartal ni. Ali pa otrok vozi tako, da ga je polna cesta oz. kolesarska. Starš, ki se vozi pred njim tega seveda ne opazi.
Obrneš glavo in pogledaš nazaj. Drži. Ampak to traja par sekund, večino časa še vedno gledaš naprej in nimaš otroka na očeh.
Voziš pred njim, da lahko otrok posnema tvojo vožnjo? Ko se odločiš otroka odpeljat na vožnjo po kolesarski stezi ali pa tudi po cesti, mora znat sam vozit, brez posnemanja tvoje vožnje. Po drugi strani pa, če posnema tvojo vožnjo, potem posnema tudi to, da mora med vožnjo gledat nazaj, ne naprej.
ElTorro
# 01.09.2017 ob 13:34
Slovenci že za vsako najmanjšo aktivnost rabijo oklep.
Načeloma sem proti pretiranemu predpisovanju obnašanja državljanov, a obvezne čelade za otroke na kolesih se mi vendarle zdijo smiselne.
izo
# 01.09.2017 ob 11:30
Kdaj naj gre otrok sam v šolo s kolesom?

če ga zavijaš v vato od rojstvo, potem je odgovor jasen: nikoli, vozi ga do vrat, mu zavezuj čevlje, odpiraj vrata in se zdiraj na učitelje in vse ostale za vsako stvar, ki kao ni njegova krivda.
mojcd
# 01.09.2017 ob 11:24
Kdaj? Ob pol 8. Pa ne komplicieajre
Dolenc
# 01.09.2017 ob 11:10
Kakšno kolo ?! Vsi v avto. Vsi z avtom pred vhod ali not če gre. Če srečate kolesarja mu potrobite, da po možnosti še pade, šok in srčni utrip ste mu itak že povzročili in pospešili. Ko ga s svojim lepim jeklenim konjičkom; po možnosti nemškega porekla prehitevate, ga prehitite čim bližje. Centimetri štejejo. Nič ustavljanja! To se splača le takrat, ko greste na kavico ali na semaforju. Splošna varnost kolesarja ni pomembna, kaj šele njegovo življenje.

Takšne izkušnje imam sam, kot kolesar, avtomobilist in motorist. In ja, vozim max. 50cm od robne črte/bankine.
klopecki
# 01.09.2017 ob 21:23
Dragi Luka Novak,
jaz odgovarjam na tvoje konkretne trditve - z nekaterimi se strinjam, z drugimi ne. Ko se ne strinjam, poskušam tvoje trditve izpodbijati z argumenti. Ti pa ne spodbijaš mojega oporekanja, ampak se vsakič odzoveš z novo podtemo.

Jaz sem nazadnje konkretno oporekal tvojim trditvam, da se lahko stezo od Nove Gorice do Šempetra širi "nekaj metrov" na vsako stran in da je za (menda) pogoste nesreče na ravnih delih te steze kriva slaba, preozka steza in deljenost te steze s pešci ipd. - razložil sem, zakaj se s tem ne strinjam. Ti pa temu "oporekaš" z zapisom o slabostih pozidave na drugem koncu Nove Gorice, o trasi avtomobilske obvoznice ... in za konec navržeš še nekaj o totalitarizmu in socializmu. To je brezplodno nametavanje trditev, ki jih očitno nisi pripravljen braniti, ne pa argumentirana razprava, ki bi lahko peljala do realnih ocen stanja.
klopecki
# 01.09.2017 ob 16:58
@ Luka Novak
Menjava župana bi čisto mogoče za marsikatero spremembo v NG res pomagala.

Za širitev poti na slovensko stran pa ne vem: v tunelu to seveda itak ni mogoče; od tunela do nasproti Lesnine/Fortune poteka steza takoj ob železniški progi, tako da tukaj je ne moreš na slovensko stran širiti niti za "nekaj metrov" niti za pol metra (ostane le še del od nasproti Lesnine/Fortune do Šempetra, ki pa je v primerjavi s pravkar omenjenim manjši del te poti). Širitev na italijansko stran tudi marsikje ne bo niti lahka niti idealna rešitev, npr. pri mejnem prehodu pod Rafutom zaradi kanalizacijskega mostka.

Da se na ravnem delu te steze (oz. takih deljenih stez na splošno) dogajajo nesreče, pa je posredi tudi družba oz. posamezniki: kot praviš, najšibkejši člen so otroci. Če na kolesarski stezi kolesar z veliko hitrostjo prehiteva otroka na kolesu, je to enako, kot da npr. v avtu tik za ritjo voziš avtošoli, trobiš stari teti za volanom, prehitevaš očitno manj sigurnega voznika v rondoju - v takih primerih se hitro kaj zgodi, pa zato ni smiselno kriviti ceste ampak posameznika oz. družbo, ki kreira take posameznike. Nesreč na ravnih delih te steze / takih stez je torej lahko bistveno manj, če po njih kolesarji vozimo normalno.
klopecki
# 01.09.2017 ob 14:00
@Luka Novak:
glede premalo poglobljenih robnikov na novogoriških kolesarskih stezah se absolutno strinjam - npr. na Erjavčevi so premalo poglobljeni praktično vsi robniki na stiku kolesarske steze in uvozov/odcepov z Erjavčeve.

Glede poti Nova Gorica - Šempeter se pa nikakor ne strinjam. Gre za tipičen "shared cycle path" in za odlično brezavtomobilsko povezavo med Šempetrom in Novo Gorico za pešce, tekače, rolkarje, kolesarje itd. Take deljene poti so pogoste tam, kjer ni dovolj prostora za ločen pločnik in kolesarsko stezo - in tukaj prostora za več pač ni. Ja, kolesar mora vsake toliko zavirati, sem in tja se mora tudi ustaviti. Ampak za malo hitrejšega in malo bolj suverenega kolesarja je itak cesta skoraj vedno bolj ugodna kot prometna kolesarska steza, tudi če so na njej samo kolesarji in nobenega pešca. Na konkretni stezi med Šempetrom in Novo Gorico se pešci tipično umaknejo, če jim že z daljave pozvoniš z zvoncem. Največkrat pa zaviraš zaradi kakšnih otrok na kolesih, ki vozijo še malo bolj na široko, malo manj sigurno - ampak otroci na kolesih so pa seveda ena od skupin, zaradi katerih so kolesarske steze pomembne, tako da to res ne more biti razlog, da se to stezo kritizira.

Res pa je problem na stezi med Šempetrom in Novo Gorico skoraj neosvetljen bivši železniški tunel (nekoč je bil osvetljen bolje), še posebej ker asfalt v njem ni povsod raven in ker je v njem tudi s slabo vidnim robnikom ločen pločnik (pomagalo bi verjetno že prebarvanje tunela na belo, primerjaj nedavno prenovljen starogoriški tunel do Travnika). Problem v tem tunelu je tudi "dež". Problem na tej stezi pa sta tudi dva podvoza, skozi katera je urejeno vključevanje na stezo - ker je vse skupaj zdizajnirano tako, da te za klančino čaka 90-stopinjski nepregleden ovinek v tunel, ni presenetljivo, da sta ti mesti pogosto prizorišče padcev kolesarjev in trkov kolesarjev s pešci ali drugimi kolesarji.
Binder Dandet
# 01.09.2017 ob 12:42
Kdaj lahko otrok prvic pelje sam avto? Retoricna vprasanja.
The Stig
# 01.09.2017 ob 10:31
Pletenice, po domače šprikle, z oljem nimajo kaj. Verjetno ste mislil na verigo, po domače ketno

pletenica je drugače po domače ''zajla''. kaplja olja omogoča lažje drsenje znotraj opleta.
''Šprikle'' pa so z drugim domačim (vse iz nemščine) po domače ''špice'', po slovensko pa pravilno ''napere''.
Luka Novak
# 01.09.2017 ob 08:49
Z njegovim razmišljanjem se strinja tudi Miran Mozetič, predsednik AMD Gorica in predavatelj o varni vožnji na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem, ki se že dve leti posveča učenju mladih kolesarjev.

"Moj prvi nasvet je, naj gredo starši peš ali s kolesi do šole po poti, ki je najvarnejša. Pot lahko vsebuje hojo na določenih delih, sicer pa izberite kolesarske poti, tudi če je zaradi tega pot daljša,“ svetuje Mozetič.


Dragi Miran Mozetič, Mozo po domače.

Kolesarska pot Nova Gorica - Šempeter je vse prej kot kolesarska pot.

Na njej je kot prvo gneča, v zadnjem času so jo odkrili tudi naši sosedje iz italijanske Gorice. Tako imamo na njem mednarodno udeležbo.

Vožnja s kolesom po njej je slalom med različnimi gručami pešcev, kotalkarjev, mamic z vozički, sprehajalci psov itd. , ki se gibljejo približno tako urejeno in kontrolirano, kot kure po dvorišču - enkrat na en pas, enkrat na drugi, krilijo z rokami, pa kakšen kuža jo po svoje mahne itd.

In sedaj si predstavljal mulca, ki komaj obvlada kolo, otovorjen s torbo in drugimi potrebščinami, v takšni situaciji.

Odrasel kolesar se skozi gnečo najlažje prebije s kričanjem na tisto gručo neotesancev, ker se potem mogoče v naslednje pol minute pot za silo sprosti. Če je le mogoče, pa se ji preprosto izognem.
mmeeddoo
# 01.09.2017 ob 08:35
Ravno danes ob 8:15, na križišču Resljeve in Slomškove, sta čez rdečo prečkala Resljevo, cca 6 in 8 let stara bratca brez spremstva.

Ravno se mi je prižgala zelena luč, ko sta dva para velikih oči, na malih kolesih suvereno zapeljala pred mano.
peterzajc
# 01.09.2017 ob 07:26
"Preverite tudi na tlak v pnevmatikah, kaplja olja na pletenice ne škodi,“ še pravi Mozetič.

Pletenice, po domače šprikle, z oljem nimajo kaj. Verjetno ste mislil na verigo, po domače ketno.
klopecki
# 05.09.2017 ob 10:08
@Luka Novak

Jaz sem rekel, da se v večjem delu med NG in Šempetrom te steze na slovensko stran širiti ne da, in sicer zaradi železniške proge. Ti nekonkretno ponavljaš, da je v tujini dovolj primerov dobre prakse. Ne poveš pa, katere primere konkretno imaš v mislih, da bi lahko možnost ocenjevali; ne poveš, kako konkretno bi ti (po zgledu iz tujine) to izpeljal in koliko bi to stalo. Dokler tega ne poveš, se ne da ocenjevati, ali imaš v mislih znanstveno fantastiko, ali imaš v mislih projekt, ki bi stal pol miljona evrov (npr. prestavitev železniške proge), ali pa kaj realnega, kar meni ne pride na misel. Jaz v situaciji na terenu, kjer steza teče tik ob železniški progi (da o tunelu ne govorimo), ne vidim realne možnosti, kako bi stezo lahko širil na slovensko stran - prestavljanje železniških tirov mi pač ne predstavlja realne oz. smiselne možnosti. Glede na to, da je steza po moji oceni relativno uspešna, nisem zato, da se naš denar troši npr. za prestavljanje železnice. Nikakor nisem proti temu, da se tak denar vlaga v kolesarsko infrastrukturo. Vsekakor sem pa prepričan, da če se ga, je precej drugih koncev, kjer je nivo trenutnega stanja precej nižji in naj gre tak denar drugam. Mogoče si pa ti pripravljen od plače vsak mesec dati še 50 evrov za to, da bomo prestavili tunel in progo, ali pa še precej več, da bi kar celotno traso železniške proge med Šempetrom in Solkanom speljali pod zemljo - to bi bilo super, ampak je žal za še kar nekaj časa to znanstvena fantastika. Kakorkoli že, argumentirana diskusija pomeni, da daš konkreten predlog, potem se ga pa da ocenjevati, nadgrajevati, kritizirati. Dokler ne daš konkretnega predloga, tvojega predloga ne moremo ocenjevati in se ne greš argumentirane diskusije.

Pa še to: da na stezo NG - Šempeter glej kot na deljeno stezo, je konkreten predlog po (po mojem dobri) praksi iz tujine (https://en.wikipedia.org/wiki/Shared_us
e_path). Mogoče naša zakonodaja tega res ne pozna - če ne, bi bilo po moje pozitivno, če bi se s tem dopolnila. V praksi tako (poleg poti NG - Šempeter) deluje še več kolesarskih stez pri nas - npr. steza od Solkana do Plavi oz. Prilesja, steza od Mojstrane do Kranjske Gore, steza od ljubljanskega živalskega vrta do Mosteca. Po spodnjem zapisu pa sklepam, da za stezo NG- Šempeter niti zakonsko gledano nimaš prav in da je na tej stezi pešcem hoja tudi po zakonu dovoljena:
"Ali sme pešec hoditi po kolesarski poti oziroma stezi?
Pešci smejo praviloma uporabljati le prometne površine namenjene hoji pešcev. Če pa na vozišču ali ob njem ni označenega pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa tu urejena kolesarska steza ali pot, tedaj smejo pešci hoditi po kolesarski poti ali stezi, vendar le tako, da ne ovirajo kolesarjev ali voznikov koles s pomožnim motorjem." http://www.promet.preporod.net/si/kolesa
rji/
Luka Novak
# 04.09.2017 ob 16:07
@klopecki

Ti si rekel, da se ne slovensko stran širit ne da, v tujini pa imaš primere kako je to mogoče doseči. To je spreminjanje teme zgolj, če kot trmast osel vztrajaš pri svojem. Sicer je izpodbijanje, lahko tudi izobraževanje, širjenje obzorji itd.

Ne ravno visok nivo civiliziranosti naše družbe dokazuje tvoje spreminjanje kolesarske steze v t.i. shared cycle path in druge pogruntavščine. Kolesarska steza je natančno opredeljena v zakonu. Ti ga očitno ali ne poznaš ali se požvižgaš nanj.
klopecki
# 03.09.2017 ob 15:07
@ Luka Novak

Lej, napisal si, da se da stezo NG - Šempeter širiti na vsako stran "nekaj metrov". Jaz sem odgovoril, da se na slovensko stran na večjem delu steze zaradi železniške proge gotovo ne da. In ti zdaj pišeš, da naj razmišljam o tem, kaj je mogoče, ne o tem, kaj ni mogoče, in da je dovolj dobre prakse najti v tujini. To ni izpodbijanje, to je spreminjanje teme. Izpodbijanje bi bilo, da bi razlagal, zakaj in kako bi stezo na slovensko stran razširil za "nekaj metrov".

(Tole sicer res ni več vredno odgovarjanja, ampak lede tujine: dobro prakso z deljenimi stezami, ki sem jo omenjal, poznam ravno iz tujine, kjer sem take steze več let pridno uporabljal. Je pa res, da je za normalno delovanje vsake deljene steze mogoče potreben višji nivo civiliziranosti družbe, kot ga imamo pri nas. Ne ravno visok nivo civiliziranosti naše družbe mogoče dokazuje že tvoj prvi komentar pod temle člankom.)
firtoh
# 01.09.2017 ob 13:16
Moji starši so bili neodgovorni, saj sem šel s kolesom v šolo že v 2.razredu(brez čelade).Kar se Janezek nauči,to zna,zato sta moja šla s kolesom(rolerji) v šolo prav tako v 2.razredu(brez čelade pred 20-imi leti).Ker takrat ni veljal zakon,da morajo otroci v šolo s spremstvom,sem svoja otroka peljal prva dva dni,nato sta hodila sama.Danes sta oba odrasla,pri kruhu,na cesti brez nesreč,...
The Stig
# 01.09.2017 ob 10:32
tko da ima Mozetič kar prav
jgjg
# 01.09.2017 ob 09:14
TOP, LEVIDEVŽEJ ti je dobro napisal, kakor je omenjeno že v članku, da morajo biti otroci pred teboj, ne da se ti obračaš, vmes ko se ne obračaš, je v sekundi lahko štala.
Odrasli otroke tudi napačno učite, ne glede ne to ali že imajo kolesarski izpit ali ne, morali bi ga delati tudi starši - vožnja po pločniku (z zvonenjem pešcem), po levi strani, po prehodu za pešce (če ni ob prehodu kolesarske steze je potrebno iti ob kolesu).
V službo se vozim z avtom, skoraj vsak dan srečam najmanj 20 kolesarjev, od tega se dva vozita pravilno, pa še ta dva ne gledata nič naokoli.
TUDI, ČE IMAMO PREDNOST, JE POTREBNO POGLEDATI.
Ko je zelena na semaforju, ravno tako pogledamo levo in desno, pa imamo prednost.
Pešec ima na prehodu za pešce prednost, ampak mora vseeno pogledati, če je varno, da ga prečka.
Ne moti me, če se vozijo v nasprotno stran po enosmernih cestah, tudi če ni posebej označeno, da je dovoljeno, samo naj pogledajo malo naokoli, ne pa kar na pamet in brez pogleda.
Pa še veliko je tega.
Luka Novak
# 01.09.2017 ob 09:01
p.s.

Podoben nered naletiš tudi na kolesarskih poteh po Novi Gorici, poleg tehničnih ovir (premalo ponižani robniki, stoječa voda, dostavna vozila na poti itd.).

Na kratko : strokovnjaki, staknite glave skupaj, če je treba s kolegi iz sosednje Gorice, pa ukrepajte in naredite red na kolesarskih stezah.

Če ne gre drugače, s policijo in kaznimi - zaradi mene od 100 eur naprej, za najtežje prekrške pa kar celoten mesečni prihodek.
Mirko Tipka
# 01.09.2017 ob 08:37
..ko ima izpit za kolo
Luka Novak
# 02.09.2017 ob 07:23
@klopecki

Tvoja oporekanja spodbijam v prvem odstavku, boš pa očitno moral za razumevanje prekolesarit kakšen odsek v tujini. V drugem pa je bistvo problema z ilustracijo stanja.
Luka Novak
# 01.09.2017 ob 19:27
@klopecki

Namesto kaj ni mogoče, moraš razmišljat kaj je mogoče. Dodatna površina za pešce ne potrebuje veliko. Primerov dobre prakse je že čez mejo dovolj, v Avstriji in drugod toliko več (priporočam kakšno kolesarjenje po npr,. Avstriji, s kombinacijo avto, bicikel, povratek z vlakom )

Dodaten večni problem slovenskega načrtovanja in gradnje je, da delajo za 50 let nazaj, namesto 50 let naprej. Pred manj kot 50 leti je bila Nova Gorica še več ali manj en veliko polje. Pozidava na Kidričevi ulici v smeri proti Solkanu se je na eni strani končala z občinsko stavbo, na drugi s stavbo sodišča, Cankarjeva se je končala sredi polja (pozidava se je na eni strani končala s TŠC, na drugi manjšim delom Ledin. Od Občine, sodišča, TŠC in manjšega Ledin do Solkana (spet bistveno manjšega kot danes), pa eno samo polje z izjemo Gasilskega doma, Servisa na Vojkovi in nekaj hiš oz. drugih manjših objektov. Takrat je bilo dovolj prostora ne zgolj tisto skrapucalo od obvoznice, po kateri poteka promet kot slaba prebava (krožišče, 4x semafor, velik del omejitev 50 km/h, ..), hitro/avto cesto bi lahko umestili med solkanskim pokopališčem in Ajševico oz. dolino Soče in Vipavsko dolino, po mestu in med njegovim obrobjem kolesarske in peš poti in drugo infrastrukturo. Imeli so totalitarno oblast, zemljo so lahko vzeli kjer so hoteli in kadar so hoteli, naredili pa en socialistični zmazek.
Luka Novak
# 01.09.2017 ob 15:45
@klopecki

Na kolesarski stezi Nova Gorica - Šempeter so se (in se na žalost še vedno bodo) dogajale nesreče s poškodbami od prask in odrgnin do resnih zlomov in drugih težjih poškodb. Skoraj izključno zaradi gneče in gibanja udeležencev kot kure po dvorišču. Otrok je med vsemi udeleženci najšibkejši, na kolesu ali drugače. Koliko modro je v ta kaos pošiljat otroka brez spremstva odraslih naj presodijo starši.

Prostora za razširitev je več kot dovolj, nekaj metrov se razširi na slovensko, nekaj na italijansko stran in imamo (manjkajočo) dodatno površino.

Moramo pa verjetno prej zamenjat neučinkovitega župana in druge odgovorne, ki se pasejo na davkoplačevalskem denarju.
Skippy
# 01.09.2017 ob 11:58
Ne bo drzalo. Celada je ze skoraj eno leto obvezna da 18. leta. Dobro ste se potrudili za ta clanek.

Ena izmed redkih držav v EU. Slovenci že za vsako najmanjšo aktivnost rabijo oklep. Najboljše bi bilo tistega starega srednjeveškega.
Franc 1952
# 01.09.2017 ob 11:06
V šolo s kolesom, ko je vsaj pol metra snega, drugače pa peš ali z busom! To seveda ne velja za večje kraje, tam je obvezno vsaj kolo z motorjem, drugače otrok ni IN!:(
mmeeddoo
# 01.09.2017 ob 08:36
Khm, a ne rečemo zajli pravilno potega?
top
# 01.09.2017 ob 07:28
Ta mi je všeč. Očesni stik.
Se pa še vedno rajši vozim pred otrokom, da posnema mojo vožnjo. Tudi glavo jaz lažje obrnem, da mu kaj povem.
Pa ne pozabite, da je kolesar enakopraven udeleženec v prometu. Če ga potiskate na rob cestišča gre otrok hitro na bankino, nazaj na cesto pa težko.
Cesta so kar nevarne in polne.
Kazalo