Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, je v oddaji Avtomobilnost pojasnil, da je največji izziv, ki ga avtomobilski salon prinaša, ta, da naredijo sejem, ki bo mednarodno odmeven. Cilje je, da obiskovalec, ki bo kupil vstopnico, ne bo videl le najnovejših avtomobilov, ampak bo deležen tudi drugih, obsejemskih dejavnosti. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, je v oddaji Avtomobilnost pojasnil, da je največji izziv, ki ga avtomobilski salon prinaša, ta, da naredijo sejem, ki bo mednarodno odmeven. Cilje je, da obiskovalec, ki bo kupil vstopnico, ne bo videl le najnovejših avtomobilov, ampak bo deležen tudi drugih, obsejemskih dejavnosti. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
Avtomobilski salon v Parizu
Tako kot v Parizu upamo, da bodo obiskovalci tudi v Ljubljani deležni različnih simulatorjev, 3D-očal, s katerimi se sprehaja po nekem mestu, kamor si želijo oditi, morda bo na ogled tudi vozilo, ki je zasnovano za avtonomno vožnjo. Foto: MMC RTVSLO
Avtomobilski salon v Parizu
Različne avtomobilske znamke na svoje razstavne prostore obiskovalce privabijo z najrazličnejšimi atraktivnimi izdelki. V Parizu se je lahko vsak obiskovalec fotografiral na takšnem motociklu, za spomin pa obdržal fotografijo. Foto: MMC RTVSLO
Avtomobilski salon v Parizu
Na večjih avtosalonih med halami prevažajo kar v modelih vozil, ki jih predstavljajo na razstavnih prostorih. Tudi v Ljubljani se obetajo testne vožnje, dogovori potekajo tudi o postavitvi terenskega poligona. Foto: MMC RTVSLO
Avtomobilski salon v Parizu
Videz razstavnega prostora je pomemben. Tako se mora z avtomobilom ujemati paleta barv. Tla so deloma prekrita s tepihi, kar na človeka deluje zelo sproščujoče. Na razstavnem prostoru je veliko dodatkov, kot so knjige, dizajnerski stoli in mize, zofe. Pri Citroënu so mnenja, da se moramo počutiti kot doma. Foto: MMC RTVSLO

Ko je Slovenija nazadnje gostila avtomobilski salon, leta 2006 je bilo to Celjsko sejmišče, je bilo pojmovanje avtomobilskega salona drugačno kot danes.
Nove tehnologije, predvsem pa splet, ki avtomobile razgali več tednov, preden se v živo pojavijo na razstavnih prostorih, so močno spremenili podobo avtomobilskih salonov. Danes za organizacijo avtomobilskega salona niso dovolj le novi in lepi avtomobili ter lepa dekleta v visokih petkah, pač pa tudi bogat spremljevalni program s simulatorji vožnje, 3D-očali, prerezi konceptnih vozil, velikimi zasloni v 3D-tehniki …
Pomemben je tudi strop
To, da le avtomobil ni več glavna zvezda šova, razstavnega prostora, se zavedajo tudi razstavljavci. Za uspeh je treba imeti vse, od udobnih stolov do lepega stropa.
"Res je. Na vse je treba biti pozoren, od digitalizacije do ustvarjanja dobre izkušnje. Treba je narediti vtis na obiskovalca," pravi Mathieu Bellamy, direktor strateških odločitev pri znamki Citroën, s katerim smo se pogovarjali na pariškem avtomobilskem salonu. Pravi, da danes kupci ne prihajajo vedno v prodajne salone ali avtomobilske salone. So tudi na medmrežju, na spletnih straneh prodajalcev. Zato morajo vsem zagotoviti dobro izkušnjo, ne glede na to, kje so.
Citroën je imel v francoski prestolnici enega najizvirnejših razstavnih prostorov. Avtomobile in obiskovalce so postavili v veliko dnevno sobo, v kateri so prevladovali dizajnerski elementi. "Naš razstavni prostor razkriva, kako bodo videti naši prodajni prostori, ki jih bomo prenovili do naslednjega leta. V njih se boste počutili kot doma," pravi Francoz, ki dodaja, da je enako z razstavnim prostorom na avtomobilskem salonu: "Pomembno je vse, od tega, kakšne so preproge, do osebja, načina komuniciranja ... Vsi detajli morajo biti na visoki ravni."
V Ljubljani kot v Ženevi?
Nekateri veliki svetovni proizvajalci selijo del opreme iz mesta v mesto, s salona na salon. Imajo standardizirano opremo, ki je preprosta za sestaviti in finančno sprejemljiva. In prav zato se bodo slovenski avtomobilski uvozniki potrudili, da bodo razstavni prostori na ljubljanskem avtomobilskem salonu čim bolj podobni največjim svetovnim avtosalonom, kot so Ženeva, Frankfurt ali Pariz.
Joerg Reimann, ki je pri znamki BMW zadolžen za eksperimentalni marketing, je dodatno pojasnil, kaj naredi avtomobilski salon dober: "Trend je v digitalizaciji, virtualna resničnost je najbolj in." Ker so pravila avtomobilskih znamk, kaj je lahko in kaj ne na razstavnem prostoru, ta pa so poenotena za vse mednarodne salone, si lahko tudi v Ljubljani obetamo prikaz različnih vsebin s pomočjo ogromnih LED-zaslonov. BMW na večjih salonih uporablja tudi take, ki se na sredini odprejo, da se lahko skozi zapelje avtomobil. Ta mora biti še vedno zvezda šova, vsebina na zaslonih pa je prilagojena zgodbi, ki jo govori avtomobil.
Znana je cena vstopnice
Direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani Iztok Bricl pravi, da sodelujejo z vsemi sejmišči v Evropi. Zagotavlja, da bo ljubljanski avtosalon več kot razstava avtomobilov. Avtomobili so pomembni, a mora obiskovalec za kupljeno vstopnico, ta bo v Ljubljani stala osem evrov, dobiti še veliko več: "Strinjam se, da je treba za kupljeno vstopnico ponuditi več. Ne samo ogled avtomobilov, ki si jih lahko ljudje ogledajo v prodajnih salonih, pač pa bogat obsejemski program." Kaj to pomeni? Bricl pravi, da bodo organizirani seminarji, delavnice, učne ure ... "To je tisto, kar dejansko ljudi privlači. Ne sama pločevina, ampak tudi simulatorji in druge zadeve. V tej smeri se dogovarjamo. Prepričan sem, da bo program zanimiv."
Za zdaj še ni znano, ali bo ljubljanski avtosalon tudi prodajno usmerjen in ali bodo avtomobili tam cenejši, kot pa če bi po nakupih odšli v prodajni salon. V Belgiji 30 odstotkov vseh modelov BMW, ki jih prodajo v enem letu, prodajo na njihovem belgijskem avtomobilskem salonu. Bi lahko bila Ljubljana primer dobre prakse? "To idejo pozdravljam. Lep primer je sejem v Budvi. Tam imajo dogovor, da v času sejma vsi uvozniki ponudijo ugoden sejemski nakup avtomobilov. Zakaj ne bi bilo nekaj podobnega v Ljubljani?" pravi Bricl. Gospodarsko razstavišče se torej strinja. Kaj bo stvar politike uvoznikov, prodajalcev, kako se bodo odločili, pa bo znano v prihodnjih mesecih.
V Ljubljani pričakujejo 100 tisoč obiskovalcev
Da bo salon kar se da razkošen, zgovorno pove podatek, da bodo avtomobilskemu salonu namenili celotno površino sejmišča, to je 12 tisoč kvadratnih metrov. Glede na to, da pravega avtosalona v Ljubljani ni bilo že 17 let, pa organizatorji pričakujejo 100 tisoč obiskovalcev. Salon naj bi prav zaradi tega raztegnili na dva konca tedna. Neuradno naj bi bilo znotraj salona mogoče testirati vozila, pogovori pa potekajo tudi v smeri, da bi znotraj salona postavili off-road poligon za preizkus terenskih zmožnosti vozil.
Jasno je, da se ljubljanski avtomobilski salon z odmevnostjo, šovi in razstavljenimi eksponati, razstava konceptnega vozila lahko stane tudi več deset tisoč evrov, ne more kosati z največjimi avtomobilskimi saloni. A lep primer, kako se da tudi v naši bližini organizirati velik avtomobilski dogodek, je Zagreb.
Zagreb za zgled
Zagreb je aprila letos po osmih letih spet gostil avtomobilski salon. V podobnem terminu, kot bo ljubljanski. To pomeni takoj po Ženevi, kjer se zgodijo številne svetovne premiere konceptnih in serijskih avtomobilov. Prav zato so letos obiskovalci salona v hrvaški prestolnici nekatera vozila videli med prvimi na svetu ali pa vsaj v Evropi. Zagreb Auto Show je bil po udeležbi razstavljavcev, predstavilo se je 29 avtomobilskih znamk, skupaj pa kar 440 razstavljavcev, najprestižnejši salon v jugovzhodni Evropi. Avtosalon v Zagrebu si je v zgolj šestih dneh ogledalo več kot 140 tisoč obiskovalcev.

V zadnji oddaji Avtomobilnsot smo se na temo avtomobilskega salona v Ljubljani pogovarjali z direktorjem Gospodarskega razstavišča Iztokom Briclom