Pred 20 leti, leta 1997, so na Slovaškem izdelali dobrih 200 tisoč avtomobilov. To je približno toliko, kot jih lahko naredi novomeški Revoz. Lani je slovaška proizvodnja presegla milijon avtomobilov. Foto: MMC RTVSLO
Pred 20 leti, leta 1997, so na Slovaškem izdelali dobrih 200 tisoč avtomobilov. To je približno toliko, kot jih lahko naredi novomeški Revoz. Lani je slovaška proizvodnja presegla milijon avtomobilov. Foto: MMC RTVSLO
Javni finančni dolg
Če govorimo o javnem finančnem dolgu – na Slovaškem ta znaša manj kot 60 odstotkov BDP-ja. Za primerjavo, v Sloveniji je ta 85 odstotkov BDP-ja. Foto: MMC RTVSLO
Tovarna Kia Motors v Žilini na Slovaškem
Slovaki ne izdelujejo nepomembnih avtomobilskih modelov, ampak modele, kot so peugeot 208, kia sportage in kia cee'd, audi Q7, porsche cayenne, kmalu bo na Sloveškem svojo tovarno postavil Jaguar Land Rover. Foto: MMC RTVSLO
Tovarna Kia Motors v Žilini na Slovaškem
Vse več postopkov je avtomatiziranih, zato v avtomobilskih tovarnah potrebujejo visokokvalificirano delovno silo. Potrebujejo delavce, ki znajo delati s stroji CNC, roboti, ki znajo nastaviti robote. Tovrstna znanja so zelo pomembna. S tovrstnim znanjem želijo v tovarne pritegniti mlade generacije ljudi. Foto: MMC RTVSLO
Jan Pribula
Jan Pribula, direktor Zveze avtomobilske industrije Slovaške, meni, da bo tovarna prihodnosti povsem drugačna, kot jo poznamo danes. Slovaška se na to pripravlja strateško, tudi s posebnim izobraževalnim sistemom. Foto: MMC RTVSLO
Jozef Bace
Jozef Bače, tiskovni predstavnik Kia Motors v Žilini, se je v domovino vrnil prav zaradi velikih tujih investicij, ki so se zgodile na Slovaškem v zadnjih dveh desetletjih. Foto: MMC RTVSLO

Slovaška je za tuje vlagatelje zanimiva zaradi kakovosti proizvodnje in kvalificirane delovne sile, ki je za slovaške razmere nadpovprečno plačana. Avtomobilski investitorji na Slovaško gledajo kot na državo z velikim potencialom. Hkrati pa pri vsem tem sodeluje tudi država, ki je sprejela celo vrsto strukturnih reform, s katerimi je pripeljala avtomobiliste in celo šolski sistem, s katerim razvija kadre za avtomobilsko proizvodnjo.
Gospodarska slika Slovenije bi bila lahko povsem drugačna, če bi pred 20 leti, tako kot Slovaki, na široko odprli vrata avtomobilski industriji.

V tednu, ko je Magna začela prvo iskanje zaposlitev v mariborski regiji, je ekipa oddaje Avtomobilnost odšla k tistim, s katerimi nas vsi zamenjujejo – k Slovakom. Slovaki so se avtomobilskega posla lotili čisto drugače kot mi in čisto drugače kot vsi drugi v Evropski uniji.
Slovaki v svetovnem vrhu
Pred 20 leti, leta 1997, so na Slovaškem izdelali dobrih 200 tisoč avtomobilov. To je približno toliko, kot jih lahko naredi novomeški Revoz. Lani je slovaška proizvodnja avtomobilov presegla milijon avtomobilov, kar pomeni 190 avtomobilov na 1000 prebivalcev. To jih uvršča v svetovni vrh po številu proizvedenih avtomobilov na število prebivalcev.
Kako so Slovaški razmišljali pred 20 leti? Poslovili so se od Čehov, ampak z njimi so želeli ostati v dobrih gospodarskih in političnih odnosih. Otresli so se Rusov, na Evropsko unijo pa so gledali kot na deželo obljubljenih sanj. Takrat so se vprašali, kaj znajo delati in kaj Evropska unija potrebuje. Znali so delati tanke za Ruse, znali so delati traktorje za cel vzhodni blok in znali so delati tudi avtomobile. Delali so škode, skupaj s Čehi.

Slovenci smo znali delati avtobuse, tovornjake, motorje, avtomobile. Imeli smo enako dobra ali celo boljša izhodišča. "Na primer, pri infrastrukturi lahko avtomobilskemu proizvajalcu ponudimo tudi Luko Koper,“ pravi avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez.
Ampak Slovaki so se takrat vprašali, kaj je treba ponuditi avtomobilski industriji, da postaneš zanjo zanimiv.
Delavec je za delo nagrajen
Slovaška je geografsko umeščena v del Evrope, ki je srce evropske avtomobilske industrije. V tem delu ni samo veliko proizvajalcev, ampak tudi veliko dobaviteljev, povezanih z avtomobilsko industrijo. Prav zato je na primer koncern PSA, ki ima tovarno v Trnavi, blizu Bratislave in Dunaja, pred skoraj 20 leti nanjo gledal kot na dolgoročno naložbo. Niso gledali le na to, da so plače nižje kot v bližnji Avstriji. Plače na Slovaškem so rasle in še rastejo.
Pri PSA imajo v tovarni uveljavljen program nagrajevanja. Delavcem plačujejo prispevke v pokojninski steber za čas, ko bodo upokojeni. Na voljo jim je redna avtobusna linija, ki jih prepelje pred vhodna vrata v tovarno, tudi pri nakupu novega avtomobila imajo vrsto ugodnosti, od gotovinskega popusta do ugodnejšega lizinga.
Nič drugače ni v Žilini, kjer je pred desetimi leti tovarno zgradila Kia Motors. Danes je tam zaposlenih 3.800 ljudi s povprečno starostjo 35 let. "Delavec za tekočim trakom v povprečju, skupaj z vsemi dodatki in regresom, dobi 1.345 evrov bruto. Povprečna bruto plača v industriji na Slovaškem je nižja od 900 evrov,“ pravi Jozef Bače, tiskovni predstavnik Kia Motors.
To pomeni, da je korist obojestranska. Avtomobilski proizvajalci so dobili kvalificirano delovno silo, Slovaki pa delovna mesta. Da je pridobila vlagatelje, je morala Slovaška leta 1998 opraviti obsežne reforme, pospešiti je bilo treba birokracijo, odkupiti zemljišča od kmetov, spremeniti davčno politiko, urediti je bil treba cestno, železniško in energetsko infrastrukturo, širiti dobaviteljsko mrežo. To je državo tudi nekaj stalo. V primeru Kie je Slovaška vložila okoli 100 milijonov evrov. V desetletju se je v državno blagajno s plačanimi davki nabralo že štirikrat toliko denarja.
"Velik preboj je bil narejen leta 2000, ko se je VW odločil, da bodo svoj novi projekt SUV zagnali v Bratislavi. Za VW je bilo pomembno, da ima svoje sistemske dobavitelje. Prej jih na Slovaškem nismo imeli. Nismo imeli svetovnih dobaviteljev,“ je povedal Jan Pribula, direktor Zveze avtomobilske industrije Slovaške.

Danes tovarno gradi že četrti avtomobilski proizvajalec
Smer, ki so jo začrtali, je prava. Danes imajo na Slovaškem tri avtomobilske proizvajalce, četrti, Jaguar Land Rover, pa že gradi tovarno. Neposredno to pomeni več kot 127 tisoč zaposlitev, v celotni avtomobilski panogi pa ta številka presega že četrt milijona delovnih mest. To je več kot 10 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva na Slovaškem. Zaslužni so za več kot 12 odstotkov slovaškega BDP-ja.
"Nezaposlenost v naši regiji je danes 4,9-odstotna. Za to imajo izjemne zasluge družba Kia in njene tovarne, to, kako je znala izkoristiti zmogljivosti,“ pravi ing. Jozef Štrba, podpredsednik žilinske avtonomne regije.
Slovaki se iz tujine vračajo v domovino
Prav zaradi Kia Motors se je v domovino vrnil Jozef Bače, ki se je zaradi slabih gospodarskih razmer, v katerih so se v devetdesetih letih znašli številni mladi, podal v tujino s trebuhom za kruhom – najprej v Avstralijo, nato pa še na Irsko.
"V Žilini je bila v nekem obdobju brezposelnost skoraj 15-odstotna. Šele po velikih naložbah, kot je bila Kiina tovarna v Žilini, smo se številni vrnili v domovino.“
Na Slovaškem – država je zelo odvisna od avtomobilske industrije, ta pa je leta 2008 zašla v veliko krizo – se zavedajo, kako hitro se lahko razmere v gospodarstvu spremenijo. Samo poglejmo ameriško meko avtomobilske industrije, Detroit, kjer je na tisoče delavcev skoraj čez noč ostalo brez dela.
Ne želijo ponovitve Detroita
Nevarnosti, da se v prihodnosti avtomobilska industrija ne bi razvijala, kot se zdaj, se skušajo tovarne in tudi Slovaška republika s svojo gospodarsko politiko izogniti tako, da na Slovaškem ne bi imeli samo montaže za avtomobilske proizvajalce, ampak da bi prispevali tudi k raziskavam in razvoju novih tehnologij. Da tukajšnje tovarne ne bi delale le za avtomobilsko industrijo, ki deluje le v določeni državi, ampak da bi imeli široko zastopništvo vsaj v okviru srednje Evrope. In da sortiment, ki se proizvaja v nekaterih tovarnah, ne bi bil uporaben le v avtomobilski industriji, temveč tudi v strojni industriji, robotiki itd.
"Pri tem gre za zelo tesno povezavo med posameznimi segmenti, rezultat pa je danes avtomobilska industrija, v končni posledici razvoj gospodarstva ne pomeni le avtomobilske industrije. Razširitev raziskovalno-razvojnih zmogljivosti in družb, ki razvijajo, izdelujejo robote, je na Slovaškem in v naši pokrajini na prvem mestu. To znanje uporabljamo tudi v drugih gospodarskih panogah, in če bi se pokazale težave v avtomobilski industriji, imamo pripravljene rešitve, s katerimi bi obdržali delovno silo, da ne bi povzročili izrazitega padca zaposlenosti ali gospodarstva,“ pojasni Štrba.
Do potrebnih kadrov z vlaganji v šolstvo
Tudi 5,4-milijonska Slovaška se danes ob majhni brezposelnosti spopada s težavami pri pridobivanju kadra za delo v tovarnah. Jaguar Land Rover bo imel velike težave pri pridobivanju kadra za svojo tovarno v Nitri, ki je blizu Trnave, kjer je v tovarni PSA zaposlenih več kot 2.000 ljudi.
Na velikem svetovnem industrijskem trgu, na katerem niso tekmeci samo na Kitajskem in v Indiji, bo delo dobil samo tisti, ki bo znal ponuditi visokokvalificirano in motivirano delovno silo, ki bo znala narediti v krajšem času več in bolj kakovostno. Da bi Slovaki čez deset let v resnici to lahko ponudili, delajo danes temeljite spremembe v šolstvu v srednjih šolah in na fakultetah.

V Žilini je 60 odstotkov strokovnih šol, družba Kia pa je eden največjih partnerjev pri zagotavljanju strokovnega izobraževanja dualnega sistema na šolah. Tudi žilinska univerza je v številnih primerih partner Kie, absolventi srednjih šol in fakultet sodelujejo s Kio. V okviru raziskovalno-razvojnih projektov na univerzi so izvedeni projekti, ki jih družba Kia uporablja v praksi.

Avtomobilisti gradijo parke, bolnišnice
Po drugi strani se tudi avtomobilisti zavedajo, da morajo tesno sodelovali s prebivalci in jim ponuditi bolj kakovostno življenje. Pri PSA ne sodelujejo dobro le z državo, ampak tudi z regijo in mestom Trnava. Organizirajo razne športne in druge dogodke in tudi zato je Trnava eno najlepše urejenih mest z moderno infrastrukturo.
Program, ki ga razvija družba Kia v okviru pomoči svojemu okolju, je danes pomemben sestavni del sistema subvencij žilinske regije. Družba Kia pomaga občinam, društvom pri razvoju v okviru sistema subvencij, pri obnovi trgov, šol. Zadnji zelo uspešen in dobro sprejet projekt, ne le v mestu, tudi širše, je bila finančna pomoč pri obnovi otroškega oddelka bolnišnice v Žilini.

"Kje so Slovaki danes?“ se sprašuje Brglez in ponudi ugotovitve. Gospodarsko nedvomno stojijo veliko bolje, kot če avtomobilski industriji ne bi odprli vrat. Nezaposlenost je nizka. Višina povprečne plače se počasi dviguje, izrazito pa se širi tudi mreža dobaviteljev, kar daje možnosti zaposlitve širši skupini delavcev.
Slovaška je pred 20 leti v avtomobilski industriji prepoznala nekaj, česar Slovenija ni. Eden od vzrokov je zagotovo ta, da se je Slovaška ločila od Češke in predvsem od močnejših spon s Sovjetsko zvezo, Slovenci smo končevali zgodbo z Jugoslavijo in njenim trgom, od EU-ja pa očitno nismo pričakovali istega kot Slovaki. Oni so prepoznali bistveno večje priložnosti kot mi. Zdaj, ko tudi mi odpiramo vrata avtomobilski industriji in Magna prihaja v okolico Maribora, moramo tudi mi od njih kaj pričakovati. Ne zgolj delovnih mest in plačila na čas, ne zgolj malo nadpovprečne plače, ampak tudi to, da bodo poskrbeli za delavce, poskrbeli za kakšno novo kolesarsko pot, da se bodo družine družile ob raznih prireditvah, ki jih bodo organizirali, in da bodo poskrbeli predvsem za okolje in prebivalce. Moramo se znati prilagoditi razmeram v EU-ju in tudi v Sloveniji. Mi jim moramo ponuditi veliko, veliko pa moramo tudi od njih pričakovati. Pričakujemo, ne samo od tujih podjetij, tudi od slovenskih, da se delavci zaposlijo, da se ne uporabljajo več agencijski delavci, da gredo lahko na dopust, porodniško ali bolniško in da dobijo regres. In s tem poskrbiš, da gre vse skupaj z roko v roki. Zahtevamo torej minimalne standarde.

Še več o tem, kako razmišljajo Slovaki o avtomobilski industriji, izveste ob ogledu oddaje Avtomobilnost.