Napovedi o potrebah po gradnji gigatovarn temelji na predpostavki, da bo leta 2025 četrtina avtomobilske proizvodnje obsegala električna vozila. Foto:
Napovedi o potrebah po gradnji gigatovarn temelji na predpostavki, da bo leta 2025 četrtina avtomobilske proizvodnje obsegala električna vozila. Foto:

Ulrich Eichorn, odgovorni za raziskave in razvoj pri največjem avtomobilskem proizvajalcu, je nekoliko spremenil napovedi izpred 13 mesecev glede potreb podjetja po baterijah do leta 2025. Njegova napoved temelji na načrtu, da bo kar četrtina proizvodnje celotne skupine obsegala električna vozila.

Eichorn je 30. julija na novinarski predstavitvi na sicer zelo varovanem testnem poligonu blizu Wolfsburga razkril, da bo skupina potrebovala zmogljivost več kot 200 gigavatnih ur.

Junija je prvi mož skupine, Matthias Mueller, izjavil, da bodo morali leta 2025 zagotoviti baterijske celice s skupno zmogljivostjo 150 gigavatnih ur električne energije, kar bi zadostovalo za napajanje ene 60-vatne žarnice za 2,5 milijarde ur oziroma 285 tisoč let.

Če bo obseg proizvodnje električnih vozil do leta 2025 tudi pri drugih proizvajalcih dosegel četrtino celotne ponudbe, bodo potrebe po električni energiji presegle 1,5 teravatne ure. Takšno zmogljivost bi lahko zagotovilo 40 Teslovih giagotovarn, ki lahko proizvede litij-ionske celice z zmogljivostjo 35 gigavatnih ur.

Bo v igro vstopil tudi Bosch?
Zato tudi pri Boschu razmišljajo o proizvodnji baterij, pri čemer bi se lahko odločili za tehnologijo, ki za delovanje ne potrebuje elektrolitske tekočine. Prednost te je večja varnost ob nesrečah, ko se baterija poškoduje. V zvezi s tem je Rolf Bulander, vodja oddelka Bosch Mobility Solutions, za Auto News Europe povedal, da so sredi razvojnega cikla, ki prinaša rezultate vsak teden. Za končno odločitev pa bo treba počakati vsaj do konca letošnjega leta.

Vsaj še 15 let
Ena od rešitev za zadovoljitev napovedanih potreb bi bila nova generacija baterij. Ob večji energijski gostoti celic bi bile za enako količino energije potrebne manjše proizvodne zmogljivosti oziroma manj tovarn. Volkswagnovi inženirji razvijajo energijsko bogate baterijske celice z uporabo tehnologije litij-žveplo ali že bolj napredne litij-zrak, ki bi bile dovolj varne za uporabo v avtomobilski industriji. Ena od zahtev pa je vsaj 10-letna življenjska doba. Kljub temu Eichorn napoveduje, da bi lahko minilo še 15 let, preden bo katera od omenjenih tehnologij pripravljena za serijsko uporabo. Ne glede na to poudarja, da Volkswagen raziskuje električni pogon za vozila že pol stoletja ter je prepričan, da je kljub razmeroma majhni zagotovljeni količini baterijskih celic prišel čas električne mobilnosti.