Foto: BoBo/Zakon govori o primerni bočni razdalji med prehitevanjem. Glede na priporočila je bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev na odprti cesti vsaj 1,5 meter, znotraj naselja pa 1 meter.
Foto: BoBo/Zakon govori o primerni bočni razdalji med prehitevanjem. Glede na priporočila je bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev na odprti cesti vsaj 1,5 meter, znotraj naselja pa 1 meter.

Raziskovalci so ugotovili, da vozniki osebnih vozil ne čutijo potrebe, da kolesarji na označeni kolesarski stezi potrebujejo toliko prostora kot na običajni cesti.

Ugotovili so, da se vozniki avtomobilov veliko bolj približajo kolesarjem na označenih kolesarskih poteh, ki so sestavni del ceste, kot tam, kjer kolesarska pot ni označena. Avstralski raziskovalci so v namen pridobiti ustrezne ugotovitve 60 kolesarjev opremili s posebnimi GPS-i in senzorji, ki so zbirali podatke o tem, koliko bočnega prostora vozniki puščajo kolesarjem, ko jih prehitevajo.

Foto: Reuters/Zelo nevarno je skupinsko kolesarjenje, saj strnjena kolona kolesarjev lahko popolnoma onemogoči varno prehitevanje zadaj vozečih hitrejših vozil.
Foto: Reuters/Zelo nevarno je skupinsko kolesarjenje, saj strnjena kolona kolesarjev lahko popolnoma onemogoči varno prehitevanje zadaj vozečih hitrejših vozil.

Veliko jih obide na manj kot metru razdalje
V času raziskave so na 422 kolesarskih vožnjah zaznali 18.527 prehitevanj označenih kolesarjev. V povprečju so se vozniki avtomobilov kolesarjem ognili na 1,73 metra bočne razdalje, šest odstotkov voznikov pa je kolesarjem namenilo manj kot meter varnostne razdalje.
Raziskava je bila objavljena v raziskovalnem dnevniku o analizah prometnih nesreč in preventivi, kjer so zapisali ugotovitev, da je bila razdalja, ko je kolesar vozil po kolesarski stezi od avtomobila, ki ga je prehiteval, 40 centimetrov manjša kot, če je kolesar kolesaril po navadni cesti, kjer ni označene kolesarske poti.

Računajo, da bodo ostali na kolesarski stezi
Čeprav označene kolesarske poti, ki niso fizično ločene od ceste, ne ponujajo nobene dodatne zaščite za kolesarje ali voznikom preprečujejo, da bi fizično zapeljali na kolesarsko pot, pa avtorji raziskave verjamejo, da vozniki očitno računajo, da bodo kolesarji ves čas vozili po označeni poti in da ne morejo zapeljati čez oznako, ki ločuje kolesarje in voznike.

Kolesarji so še posebej v nevarnosti na cestah, kjer so omejitve hitrosti zelo majhne. Tam se jim vozniki avtomobilov približajo najbolj med prehitevanjem.

Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak/Voznik sme kolesarja prehiteti le, če ima na cesti dovolj prostora in pri tem ne ovira drugega udeleženca, kar pomeni, da mora ohranjati ves čas prehitevanja zadostno bočno razdaljo.
Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak/Voznik sme kolesarja prehiteti le, če ima na cesti dovolj prostora in pri tem ne ovira drugega udeleženca, kar pomeni, da mora ohranjati ves čas prehitevanja zadostno bočno razdaljo.

Potrebno je medsebojno spoštovanje
Tudi pri nas, kjer so pogosto ceste široke kot pred pol stoletja, frekvenca prometa pa je nekajkrat višja, so kolesarji med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Zato sta strpnost in vzgoja kolesarjev ter voznikov ključnega pomena. Strokovnjak Avtomobilnosti Andrej Brglez zato opozarja, da lahko za varnost največ naredimo vozniki in kolesarji sami.

Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak/Voznik si mora za prehitevanje vzeti dovolj razdalje pred prehitevanjem in po njem, tako da ne ogroža kolesarja (ne zadene kolesarja z zadnjim delom vozila) in se lahko varno vključi nazaj v prometni tok. Kolesarji se tako počutijo tudi veliko bolj varne.
Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak/Voznik si mora za prehitevanje vzeti dovolj razdalje pred prehitevanjem in po njem, tako da ne ogroža kolesarja (ne zadene kolesarja z zadnjim delom vozila) in se lahko varno vključi nazaj v prometni tok. Kolesarji se tako počutijo tudi veliko bolj varne.

Nič ne moremo narediti hitreje in ceneje, kot da smo strpni drug do drugega. Veliko voznikov je tudi kolesarjev. Poskušati se moramo postaviti v kožo drug drugega. Tudi tri metre širok vozni pas, včasih pa tudi bistveno ožji, je dovolj širok za kolesarja in avtomobilista. "Paziti moramo drug na drugega," pravi Brglez.

Najbolj se jezite na voznike avtomobilov
V zadnji anketi smo vas spraševali, na katere udeležence v prometu se najpogosteje jezite. Več kot polovica (51 odstotkov) vas je odgovorilo, da na voznike avtomobilov. Sledijo jim kolesarji (15 odstotkov) in vozniki tovornjakov (14 odstotkov). Manj se jezite na voznike kombijev (9 odstotkov) in pešce (3 odstotke), devet odstotkov bralcev MMC pa je odgovorilo, da se v prometu nikoli ne jezi na nikogar.