John Boyd Dunlop je v Belfastu zračnico izumil iz praktičnih razlogov. Njegov sin se je naokoli vozil z lesenim trikolesnikom, ki je bil trd in neudoben. Oče je z gumijasto prevleko, govori se, da je uporabil kar svinjska čreva, v katera je napihal zrak, prevlekel leseno kolo, jo obdal s pasovi, za ventil pa uporabil dudo. Cev je napolnil z zrakom in … dobili smo prvo zračnico.
Sledila je patentna prijava, vse drugo je zgodovina. Zdaj, v novejši zgodovini, ko se po cestah vozi 1,2 milijarde vozil, imamo v Evropi 89 tovarn za pnevmatike, eno imamo v Sloveniji. Samo v Evropski uniji se proda 269 milijonov avtomobilskih pnevmatik, 12 milijonov za tovornjake, 18 milijonov pnevmatik za motocikle.
Vse več proizvajalcev predstavlja pnevmatike brez zraka
Gre za velik posel. Velik posel, ki je tudi okoljsko zelo problematičen. Ne bi bilo treba, da je tako. Že leta 2005 je Michelin predstavil pnevmatiko brez zraka, s tanko tekalno površino, ki jo je preprosto zamenjati. "Ko smo jo leta 2005 preizkusili, smo bili prepričani, da čez deset let česa takega ne bomo poznali. A jih poznamo, na viličarjih, delovnih strojih, tudi v vojski se uporabljajo takšne pnevmatike," razmišlja avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez.
Michelin je predstavil gumo brez zraka tweel, ki pa je nikoli niso namenili širši uporabi. So si pa naredili vsaj dobro reklamo pri porabnikih. Razvoj so nato potrdili tudi pri japonskem proizvajalcu pnevmatik Bridgestonu. Ameriško podjetje Polaris, specializirano za proizvodnjo terenskih vozil, je že pred leti napovedalo, da bo tehnologijo za širšo javnost v uporabo uvedlo v enem letu.
Konec predrtih pnevmatik
Prednost "nezračnih" gum naj bi bila predvsem večja varnost, saj se ne morejo predreti. Zaradi predrtih pnevmatik se vsako leto po svetu zgodi veliko prometnih nesreč. Kot razmišlja Brglez, so tudi ekološko sprejemljivejše, saj jih je mogoče v popolnosti reciklirati, hkrati pa jih zaradi pritiska ni treba vzdrževati, kot je to treba početi pri pnevmatikah, ki jih poznamo danes. Prav pri terenski vožnji naj bi imele tovrstne pnevmatike velik potencial, saj jih je na neutrjenih terenih nemogoče predreti. Posebna mrežna struktura omogoča veliko trpežnost in vzdržljivost ter tudi potrebno fleksibilnost. Američani so kot potencialne stranke omenjali celo dirkače.
Z brezzračnimi pnevmatikami po Luni
Ko smo pri terenski vožnji, pa ne na Zemlji, ampak na Luni, je Goodyear v sodelovanju z Nacionalno agencijo za vesolje in aeronavtiko (NASA) razvil prototipno pnevmatiko brez zraka. Goodyear je uporabil tehnologijo, ki jo je razvil že pred več kot pol stoletja. Pnevmatike z žično mrežo so uporabili na lunarnem vozilu (LRV) pri Apollu.
"Vesoljsko pnevmatiko" sestavlja 800 nosilnih vzmeti. To pa zato, da lahko prenaša veliko težja vozila na precej večji razdalji kot pnevmatika z žično mrežo, ki so jo uporabili na lunarnem vozilu (LRV) pri Apollu. Hkrati je trpežna in energetsko učinkovita, saj se tekalna površina prilagaja vozni podlagi, s tem pa sta izboljšana oprijem in sama vožnja. Hkrati je skonstruirana tako, da se ob deformaciji oblika vedno povrne v prvotno stanje.
Med zadnjimi so svojo idejo predstavili pri Hankooku, julija leta 2015. Predstavili so konceptno brezzračno pnevmatiko iFlex, ki je narejena z uporabo do okolja prijaznih materialov. Pnevmatika se je na strogih testih, preizkušali so jo na robu zmogljivosti, pod velikimi obremenitvami, izkazala za impresivno v vseh številnih kategorijah: trdnost, stabilnost, slalom (cikcak) in hitrost. Rezultati so pokazali, da bi lahko pnevmatika brez težav zamenjala navadne pnevmatike z zrakom.
Poleg trpežnosti je velik del pnevmatike izdelan iz poliuretanskega elastičnega materiala. V 95 odstotkih je pnevmatiko mogoče reciklirati. Hkrati so pri Hankooku dokazali, da je za izdelavo tovrstne pnevmatike potrebnih manj stopenj postopka, kar še dodatno zmanjšuje ogljični odtis proizvodnje takšne pnevmatike.
Zakaj jih ni videti na cesti?
Brglez se ob vsemu, kar smo našteli, sprašuje: "Zakaj jih ni na avtomobilih?"
Zakaj pnevmatika, ki je ekološko bolj upravičena, porabi manj materiala in ne vsebuje zraka, še ni na trgu? "Baje tudi zato, ker so takoj po njenem lansiranju oziroma predstavitvi rekli, da ni stabilna oziroma da povzroča tresljaje pri velikih hitrostih, in se pritoževali nad hrupom," pravi Brglez.
To trditev so proizvajalci zavrgli. Tisti, ki so oblikovali to pnevmatiko, so rekli, da je prestala vse priznane teste in da v popolnosti, po vseh znanih merilih za pnevmatike, kot jih poznamo danes, zadostuje predpisom. Razlog so našli nekje drugje. Žogico obtoževanja so vrgli na stran regulatorjev, zakonodajalcev. Ti naj bi zavirali prodajo takšnih pnevmatik na trgu z zelo slabo napisanimi regulacijami in zakonskimi podlagami za prodajo takih pnevmatik. V ZDA velja, da je lahko na avtomobil nameščena samo pnevmatika, v kateri je zrak. Zrak pa je lahko zelo široka definicija. In marsikdo se lahko ob njo obregne. "Spada pa, zagotovo, v poglavje metanja peska v oči. Kdo pa je tisti, ki to stvar tako zelo blokira? Krivca ni težko najti in vsi ga dobro poznamo. Prvič, naftna industrija, drugič, gumarska industrija," dodaja Brglez in razkrije svoje razmišljanje, ko pravi, da je zgodovina res kruta učiteljica.
Pred več kot 110 leti je Nikola Tesla postavljal svoj (Teslov) steber. S tem je njegova ideja o brezplačnem prenosu energije na daljavo, brez žic, postala realnost. Njegov edini tedanji investitor je bil J. P. Morgan. Ko je bila stvar pred realizacijo, ga je Morgan vprašal: "Nikola, kam bom pa jaz postavil števec?" Nikola je odgovoril: "Kateri del od vsega, Morgan, ti ni jasen? Brezplačno, po vsem svetu, brez žic." In kaj je Morgan naredil? Tako kot pravi kapitalist: "Če ni števca, ni posla." Ustavil je vse financiranje. 100 let zgodovine, ki bi lahko bila popolnoma drugačna, tako mobilnostno kot ekološko, "je šlo v zrak".