Mercedes je nove žaromete opremil s kamerami in radarskimi senzorji, kot posebej razvite algoritme za prepoznavanje vseh udeležencev v prometu. Na podlagi zaznave drugih objektov in oseb žarometi prilagodijo svetlobo. Foto: Mercedes-Benz
Mercedes je nove žaromete opremil s kamerami in radarskimi senzorji, kot posebej razvite algoritme za prepoznavanje vseh udeležencev v prometu. Na podlagi zaznave drugih objektov in oseb žarometi prilagodijo svetlobo. Foto: Mercedes-Benz
BMW laserski žarometi
Nasprotno kot pri umetni in sončni svetlobi so valovi svetlobe iz laserskih žarometov vedno enaki. Skoraj vzporeden snop svetlobe žarka je pri laserju usmerjen izrazito točkovno, zato je lahko svetilnost do tisočkrat večja kot pri diodah v konvencionalnih žarometih LED. Foto: BMW
Fordovi napredni žarometi
Fordovi žarometi zagotavljajo vožnjo z dolgimi dolgimi lučmi, ki ne slepijo voznikov, ki vozijo nasproti, in drugih udeležencev v prometu. Foto: Ford
Oplovi matrični žarometi
Pri ameriškem inštitutu za prometno varnost IIHS so se odločili, da bodo začeli samostojno ocenjevati naprednost žarometov. Foto: Opel

Žarometi se spet, tako kot ob začetkih avtomobilizma, uveljavljajo kot eden ključnih stebrov varnosti avtomobila. Zavarovalnice opažajo manj nesreč pri avtomobilih, opremljenih z žarometi, ki samodejno prilagajajo snop svetlobe in ne slepijo drugih udeležencev v prometu. Že kmalu bodo žarometi opremljeni s projektorji, ki bodo na cesto na primer izrisali prehod za pešce.
Pri Mercedesu so postregli s svetlobno revolucijo, žarometi, ki nikogar ne slepijo, čeprav svetijo najbolj daleč, kar se v danem trenutku da. Toda takšno tehnologijo lahko že kupimo, jo pa novi, tako imenovani digitalni žarometi, izboljšujejo tako, da pravzaprav ne moremo več govoriti o svetilkah, ampak kar o računalniškem projektorju. Zahtevna programska oprema v ozadju namreč s projiciranjem svetlobe nudi funkcije, na katere sploh še nismo pomislili.
Pri Mercedes-Benzu so predstavili novi prototipni sistem digitalnih žarometov, poimenovan Digital Light, ki je izpeljanka žarometov predstavljenih na raziskovalnem avtonomnem vozilu F015, a z dodatkom, da so v Stuttgartu zdaj tudi uradno najavili, da bodo že kmalu na voljo na serijskih modelih z logotipom zvezde v motorni maski.
Žarometi komunicirajo s pešci
Mercedesov sistem pametnih žarometov se samodejno prilagaja vsem udeležencem v prometu, bodisi kolesarjem, pešcem, avtomobilom ... V vsakem tehnološko naprednem žarometu LED je več kot milijon mikroogledalc, s kombinacijo uporabe kamere, navigacije in radarskih senzorjev, pa hipno prilagajajo svetlobo okoli vozila, odvisno, kateri del mora osvetliti. Hkrati ima vsak žaromet štiri polja s po 1.024 majhnimi diodami LED, ki skrbijo za oddajanje svetlobe.
Prilagajanje osvetljevanja je tako hitro, da pri Mercedesu pravijo, da pešci in drugi udeleženci v prometu niso nikoli zaslepljeni.
"Ne želimo postavljati rekordnih dosežkov v dolžini svetlobnega snopa, pač pa želimo doseči največjo mogočo osvetlitev okolice in udeležencev v prometu ter optimalno dolžino snopa brez bleščanja. Inovativne funkcije omogočajo podporo vozniku pri bolj zbrani in varni vožnji ponoči ter izboljšanje komunikacije z vsemi drugimi uporabniki ceste, kar prinaša občutno optimizacijo varnosti pri vožnji ponoči," poudarja Gunter Fischer, vodja razvoja zunanjih elementov na karoseriji in operacijskih sistemov pri Daimlerju.
Kakor koli že, najzanimivejši del digitalnih žarometov je njihova sposobnost, da na cesto s pomočjo visoko ločljivih projektorjev rišejo različne simbole. To funkcijo so najavili že s konceptom F015. Pričakuje se, da bodo najnovejši mercedesi opremljeni s tehnologijo Digital Light na cesto pred vozilo projicirali simbole v visoki ločljivosti, kot je simbol za znak stop, simbol za opozorilo na poledenel del ceste, zebro za pešce, ko želi voznik odstopiti prednost pešcu, ki želi prečkati cesto, na ozkih cestiščih žarometi izrišejo stranske črte, da se voznik lažje orientira.
Pri Mercedesu pravijo, da je teh simbolov na voljo še več. Pa še nekaj znajo napredni žarometi. V sodelovanju z navigacijsko napravo že vnaprej vedo, da se vozilo približuje križišču, zato tam pravočasno prilagodijo dolžino in širino svetlobnega snopa položaju.
Tudi drugi ne stojijo križemrok
Podobno kot Mercedes, a malo manj futuristično, razmišljajo tudi drugi proizvajalci vozil. Pri Fordu so tako predstavili sistem "front light", ki s pomočjo videokamere in podatkov, ki jih zagotovi navigacija, zaznava talne in obcestne označbe na poti in tako natančno ve, kam bo zavilo vozilo.
Na podlagi vseh zbranih podatkov prilagaja dolžino in širino snopa svetlobe konfiguraciji ceste. Tako v križiščih, krožiščih in drugih manj preglednih mestih samodejno razširi snop svetlobe. Drugi sistem, ki se mu trenutno posvečajo Fordovi inženirji, zadolženi za vidljivost ponoči, je "spot lighting". Njegova naloga je prepoznavanje pešcev, živali, kolesarjev in objektov ob cesti. Infrardeča kamera v maski motorja spremlja in zaznava do osem objektov hkrati, ki so pred vozilom oddaljeni do 120 metrov. Če sistem zazna nevarnost, o tem nemudoma z zvočnim in svetlobnim ukazom na zaslonu na armaturni plošči opozori voznika.
Tudi pri Fordu uporabljajo tehnologijo glare-free highbeam, ki zagotavlja vožnjo z dolgimi dolgimi lučmi, ki ne slepijo voznikov, ki vozijo nasproti. Gre za dopolnitev sistema prilagodljivih žarometov, ki kot žarometov in intenzivnost prilagaja različnim dejavnikom, vključno s hitrostjo, svetlobo in zasukom volana. In sicer do oddaljenosti 800 metrov.
Čez 10 let bodo cesto osvetljevali laserji
Pri BMW-ju so na serijskem vozilu, i8 že predstavili laserske žaromete. Bavarci so prepričani, da je to avtomobilska prihodnost. Prednost laserskih žarometov je, da so zelo kompaktni, majhni in lahki, hkrati pa zelo učinkoviti, saj svetijo enkrat dlje od žarometov LED, ki so se danes že razširili na praktično vse cenovne razrede vozil. Laserski žarometi v primerjavi z žarometi LED porabijo 30 odstotkov manj energije. Pri BMW-ju so ob predstavitvi tehnologije leta 2014 poudarili, da upajo, da bodo laserski žarometi v naslednjem desetletju razširjeni in najbolj množični na cestah. Posebej pomembno se jim to zdi zato, ker, če tudi v povprečju le tretjino časa vozimo ponoči, statistika razkriva, da se kar polovica vseh nesreč zgodi ponoči.
Ocena za varnost pogojena z žarometi
In prav to je podatek, ki je zdramil tudi neodvisne organizacije, ki se ukvarjajo s testi varnosti vozil. Tako so se pri ameriškem inštitutu za prometno varnost IIHS (ameriška različica evropskih testov Euro NCAP) odločili, da bodo začeli samostojno ocenjevati naprednost žarometov in njihov prispevek k varnosti v prometu. Žaromete nameravajo spet, tako kot ob začetkih avtomobilizma, uveljaviti kot enega ključnih stebrov varnosti avtomobila.
Že leta 2017 bodo prav žarometi pogoj za pridobitev oznake TopSafety+, ki jo v ZDA prejmejo najvarnejša vozila na trgu. Ameriški strokovnjaki za varnost na cestah so prepričani, da so prav tehnično dovršeni žarometi, opremljeni s senzorji in kamerami, ki se samodejno prilagajajo vsem pogojem na cesti, svetijo daleč pred vozilo in tudi v ovinek, ključni za izboljšanje vožnje ponoči.
Postregli so s podatki, da zavarovalnice pri vozilih, ki imajo prilagodljive žaromete, opažajo za desetino manj škodnih primerov v primerjavi z avtomobili s klasičnimi žarometi.
Trenutno že večina proizvajalcev žarometov, vsaj za doplačilo, svojim modelom vozil namenja polne žaromete LED. Najmodernejši vedno svetijo s polno močjo, sklop diod v žarometu pa se po potrebi izklaplja in prižiga ter tako zasenči vozila spredaj ali nasproti oziroma osvetli križišča v mestih ali rob cestišča.
Slovenija nadpovprečno osvetljena
Bleščanje je ena največjih nevarnosti nočne vožnje, še posebej v dežju. "Pretirana razsvetljava pogosto spodbudi voznike, da vozijo hitreje. To je nevarno," meni Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije, kjer opozarjajo, da je Slovenija ponoči nadpovprečno osvetljena, tudi in predvsem zunaj naseljenih območij. Mohar pravi, da so LED-zasloni ob cestah zelo moteči, saj voznik avtomatsko odvrne pogled s ceste na zaslon, kar je nevarno za vse udeležence v prometu.
Kot zgled postavlja obvoznico okoli Münchna, kjer ni svetilk. Pravi, da je osvetlitev nujna zgolj v območjih, kjer so pogosto pešci, saj: "Danes imajo avtomobili tako fantastične luči, da osvetljevanje ni potrebno."
Daljši pogovor z Andrejem Moharjem si lahko pogledate v prispevku iz oddaje Avtomobilnost.

Mercedes-Benzova svetlobna revolucija: Ko avto nariše zebro