V Evropi je po podatkih policije kar vsak deseta prometna nesreča povezana z uporabo zdravil. Foto: Volvo
V Evropi je po podatkih policije kar vsak deseta prometna nesreča povezana z uporabo zdravil. Foto: Volvo
Policist, prometna kontrola
Policisti pri voznikih in voznicah zaznavajo predvsem porast skupine benzodiazepinov, zdravil, ki lajšajo občutek tesnobe in strahu. Foto: Policija
false
V Sloveniji je letno predpisanih okoli dva milijona receptov z zdravili, ki vplivajo tudi na vožnjo. Foto: MMC RTV SLO

V Evropi je po podatkih policije kar vsaka deseta prometna nesreča povezana z uporabo zdravil. Zdravila imajo negativen vpliv na voznikove sposobnosti. Skrb vzbujajoče je predvsem to, da se število izdanih receptov za zdravila povečuje, tako kot tudi delež voznikov, ki jemljejo zdravila, ki imajo vpliv na varno vožnjo.

"Z lekarnami je postalo tako kot s trgovskimi centri. Vedno več jih je, pa čeprav rast prebivalstva ni taka, da bi se pojav zdel smiseln zaradi osnovne preživitvene potrebe,“ pravi Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost, ki je na podlagi tega postavil hipotezo, da v resnici tudi ne zbolevamo bolj, kot smo nekoč. In da je lekarn več zaradi kakšnega drugačnega motiva. Na drugi strani pa ne smemo spregledati tega, da smo starajoča se populacija, da smo podvrženi novim oblikam stresa, da izdatki za zdravila naraščajo, da v povprečju prejmemo 7,7 recepta na prebivalca, kar pomeni skoraj 18 škatel zdravil.

Določena zdravila nevarna za vožnjo
"Pri tem pa je pomembno vedeti, da tretjina zdravil na trgu zmanjšuje reakcijske sposobnosti in da kar 80 odstotkov udeležencev v prometu, ki jemlje zdravila, ne pozna stranskih učinkov zdravil na vožnjo. Ne sme biti presenečenje, da je po nekaterih raziskavah kar za 10 odstotkov prometnih nesreč krivo jemanje zdravil z močnimi in negativnimi stranskimi učinki za vožnjo,“ dodaja Brglez.

"Vsak bolnik, voznik za volanom, bi se moral vprašati, ali sem kot bolnik in uporabnik zdravil še dovolj varen voznik?“ ogledalo slovenskim voznikom postavlja dr. Majda Zorec Karlovšek z Inštituta za sodno medicino.

Zdravila so produkt kemije s točno določeno funkcijo. Pozdraviti morajo natančno določen problem. A s svojim zelo ozko usmerjenim učinkovanjem pogosto povzročijo nove težave, stranske učinke. Ravno zato je treba zdravila jemati natančno v skladu s predpisi zdravnika ali farmacevta, ki na bolezen ali zdravje pogledata celovito. Nekatera zdravila namreč s svojim delovanjem vplivajo tudi na zaznavanje in s tem onemogočajo varno vožnjo z avtomobilom in teh je pravzaprav izjemno veliko.

Posledice jemanja zdravil na vožnjo
"Prva zdravila, ki se tudi največ uporabljajo, so zdravila za zdravljenje bolečin, analgetiki, potem kombinirani analgetiki, kombinirani analgetiki s kofeinom in pa narkotiki. Potem imamo zdravila za zdravljenje nespečnosti, zdravila za zdravljenje duševnih motenj, depresije, tesnobe in druge motnje, ki nastajajo, potem zdravila za zdravljenje epilepsije, zdravila za zdravljenje zasvojenosti, zdravila za zdravljenje migrenskih glavobolov, imamo zdravila za zdravljenje suhega kašlja, zdravila proti slabosti, mišični napetosti, zdravila, ki delujejo spodbujevalno za osrednje živčevje …" našteva mag. farm. Dušan Hrobat.

A kakšne težave sploh povzročajo? Mag. farm. Matej Dobravc Verbič, klinični farmacevt v UKC Ljubljana, pravi, da povzročajo zaviranje osrednjega živčnega sistema. Posledično ima bolnik lahko motnje pozornosti, motnje koncentracije, lahko je motena koordinacija gibov, lahko se poslabša mišična moč, bolnik je lahko zaspan ali utrujen, omotičen itd.

Hrobat opozarja, da moramo biti še posebej pazljivi pri uspavalih, saj imajo učinek tudi potem, ko se mi zbudimo. Zaradi tega smo lahko nezbrani, zaspani, naše reakcije so bistveno počasnejše, zunanje dražljaje sprejemamo čez neke filtre in zopet smo lahko nevarni na cesti.

Se dobijo tudi zdravila brez recepta, ki vplivajo na vožnjo?
"Nekatera taka zdravila se dobijo. To so predvsem antitusiki, ki vplivajo na dražeč kašelj in pa zdravila, ki premagujejo slabost pri vožnji,“ pravi Hribat.

Dr. Majda Zorec Karlovšek pravi, da je nevarno tudi mešanje različnih zdravil ali pa alkohola in zdravil: "Lahko rečemo, da je treba biti pazljiv pri vseh kombinacijah zdravil.“

"Vsako zdravilo ima točno določen učinek. Bojimo se delovanja na osrednji živčni sistem, kadar se različna zdravila, ki vplivajo na živčevje, uporabljajo skupaj, se jasno ti učinki seštevajo, lahko si po drugi strani tudi nasprotujejo,“ pravi Dobravc Verbič, ki v povezavi s tem omenja naslednja zdravila: "Zdravila za znižanje povišanega krvnega tlaka, zdravila za zniževanja krvnega sladkorja, zdravila za zdravljenje oči.“

Hrobat pravi, da je v Sloveniji letno predpisanih okoli dva milijona receptov z zdravili, ki vplivajo tudi na vožnjo. V zadnjih letih se je močno povečalo število antidepresivov, kar opažajo tudi policisti.

Na vožnjo pod vplivom zdravil pozorni tudi policisti
"V policiji zaznavamo predvsem porast skupine benzodiazepinov, zdravil, ki lajšajo občutek tesnobe in strahu. Pri samih zdravilih največkrat opažamo to, da prihaja do kombinacije uživanja z alkoholom, potem kombinacija z drugimi drogami, predvsem pa je nevarno to, da ljudje sami sebi predpisujejo dnevni odmerek zdravil, ne glede na to, da jim je zdravnik predpisal količino, ki po vsej verjetnosti še dopušča vožnjo v prometu, vendar pa sami ocenijo, da morajo odmerek povečati. Zato se pojavijo nezaželeni učinki, ki pa so zelo podobni vožnji pod vplivom alkohola,“ pravi Boštjan Smolej s Sektorja prometne policije.

Zato se je ob predpisu vsakega novega zdravila dobro vprašati, kaj lahko nova kombinacija povzroči, prav tako je enako pomembno to storiti ob ukinitvi posameznega zdravila in ob spreminjanju odmerkov.

V eni od preteklih Avtomobilnosti smo se spraševali, kako zdravila vplivajo na sposobnost vožnje.