Danes sloviti plakat je bil delo Uroša Vagaje. Foto: Cockta
Danes sloviti plakat je bil delo Uroša Vagaje. Foto: Cockta
Cockta - prvi načrt embalaže in ostalih promocijskih materialov
Načrte embalaže in ostalih promocijskih materialov je izdelal takratni študent arhitekture, pozneje pa profesor Sergej Pavlin. Foto: Cockta
Cockta
Najprej so jo poimenovali Yugocola, nato Cockta Cockta, nato pa eno besedo izpustili. Foto: Društvo za marketing Slovenije

Zamisel za pijačo se je prvemu porodila direktorju podjetja Slovenija vino Ivanu Deuu, ki je z obiska v ZDA domov prinesel steklenico Coca-Cole in predlagal, da poskušajo tudi v njihovem podjetju razviti nekaj podobnega. Dela se je lotil Emerik Zelinka in iz različnih zelišč, karameliziranega sladkorja, vode, limone in plodov šipka (zadnji dve sestavini dajeta pijači osvežilen kiselkast okus) "zmešal" brezalkoholno pijačo. Poimenoval jo je Cockta, izraz pa izpeljal iz angleške besede coctail, ki pomeni mešanica.

Kot omenjeno, so četrtlitrsko stekleničko z rjavo, penasto tekočino, ki je vsaj na prvi pogled spominjala na "zahodnjaško" kokakolo (a brez ortofosforne kisline) prvič predstavili na tekmi v Planici, ki je tistega leta potekala 8. marca. Sočasno so začeli tudi oglaševalsko akcijo, ki je temeljila na podobi zagorele deklice z modrimi očmi in rjavimi lasmi, spetimi v čop, ki srka Cockto (oz. takrat še Cockto Cockto). Danes slovita plakat in podoba sta bila delo Uroša Vagaje, že ob začetku oglaševalske akcije pa so jo natisnili na vse mogoče - celo na škatlice za vžigalice.

Za zunanjo podobo pijače je poskrbel študent arhitekture Sergej Pavlin, ki je najprej izdelal prvo nalepko in stekleničko, pozneje pa oblikoval še vrsto reklamnih izdelkov: embalažo za prenašanje stekleničk, poslikavo kamionov, reklamne kombinezone za predstavitev ob planiških skokih. Zanimivo je sicer, da je sam kot motiv za plakat predlagal severnega medveda, a ga v Slovenija vinu niso sprejeli. Ga je pa desetletja pozneje za svoj simbol izbrala Coca-Cola.

Že prvo leto so proizvedli milijon litrov te pijače, v naslednjih 14 letih pa je prodaja (in posledično proizvodnja) skokovito naraščala - tudi za okoli 25 odstotkov na leto. Rekordno je bilo predvsem leto 1967, ko so proizvedli in prodali kar 80 milijonov steklenic. Cockta je predstavljala enega najboljših slovenskih (takrat jugoslovanskih) izvoznih izdelkov, saj so ga med drugim izvažali celo na Nizozemsko.

Konec 60. in v prvi polovici 70. let je šlo Cockti malo slabše (predvsem zaradi vstopa neposredne konkurentke na takratni jugoslovanski trg, pa tudi zaradi številnih poskusov zlorab in izdelave generičnih izdelkov), na začetku 80. let pa se je znova obrnilo na bolje. Z oglaševalsko akcijo "Pijača naše in vaše mladosti" se je zanimanje za pijačo znova zbudilo, kar je vodilo do novega rekorda - prodali so je namreč kar 37 milijonov litrov.
Z razpadom Jugoslavije in propadom Slovenija vina se je za Cockto začelo slabše obdobje, a že do leta 2000, ko je blagovno znamko odkupila Kolinska, se je položaj znova izboljšal.

Danes je mogoče Cockto kupiti tudi v pločevinkah in plastenkah, izvirnemu pa so dodali še nekaj drugih okusov.

Spodaj si lahko ogledate nekaj (znamenitih) televizijskih oglasov za Cockto.