Po svetu so v začetku tega tedna zaznamovali svetovni dan humanitarnost. Znane slovenske glasbenike smo povprašali, ali si lahko v času krize še privoščijo nastopanje na humanitarnih prireditvah in ali se jih je kdaj še posebej dotaknila kakšna tuja stiska oz. tragedija.

"Ker je kriza, še bolj nastopam in pomagam tam, kjer se da. Je pa prošenj toliko, da ne morem ustreči vsem. Skušam dajati prednost tistim humanitarnim prireditvam, kjer se zbirajo sredstva za ljudi v težavah," je dejal Smolar, ki je podobnega mnenja kot Saša Lendero in Neisha, ki pravita, da je prošenj preveč, da bi se lahko odzvali na vse.

"Dobim ogromno povabil. V letu opravim določeno število pojavljanj, ki so humanitarne narave, to so koncerti ali obiski, ustrežem pa tudi prošnjam za predmete za dražbo. Najbolj so mi všeč prireditve osebne narave, kjer nismo vsi obravnavani v en glas. Ne maram, da je 100 izvajalcev in da smo plešoči in pojoči zborček, kjer se izvajalci ne rangirajo in se bolj kot ne izkoristijo za famo okoli dogajanja," je dejala Neisha in dodala, da ima rada takšne priložnosti, kjer spoštujejo njih in njihovo delo. "Če morem, se odzovem. V zadnjem času, ker je v državi kriza, se moram odzvati velikokrat. Seveda bi včasih ta čas raje preživela s svojo družino ali kako drugače, vendar imam občutek, da delam nekaj takega, za kar je bilo vredno postati malo bolj poznana," pa je svoje mnenje delila Saša Lendero.

Nekoč igrali za asfalt
"Včasih sem igral tudi za nakup gasilskega vozila pa za asfaltiranje ceste ter za pokritje kakšne strehe. Danes pa imam toliko povabil, da se držim, da igram le za pomoč ljudem," je povedal Smolar. Pri takšnih prireditvah pa je po Neishinem mnenju bistvenega pomena, da je vse dobrodelno, od izvajalcev do voditelja in tehničnega osebja. Neisha je tudi poudarila, da je čas, ki ga posvetiš nekomu, veliko večje darilo kot pa kakšen evro, ki ga podariš organizatorjem, in nadaljevala: "Zelo dobre se mi zdijo dražbe, ko podariš uro klavirja - nekdo uro klavirja kupi, denar od nakupa pa gre socialno ogroženi družini. On pride na uro, jaz pa podarim tisto, kar najbolje znam - svoje znanje, svoj čas, in to mi veliko pomeni."

Zgodbe so srce parajoče, a nastopi so le začasna rešitev
Znanih Slovencev se nesrečne zgodbe ljudi dotaknejo in jih tudi spodbudijo, da nemudoma nastopijo na kakšni humanitarni prireditvi. Pevke, skladateljice in pianistke Neishe se je zelo dotaknil obisk na onkološkem inštitutu pri rakavih bolnikih, Saše Lendero pa nastop za očeta brez rok: "Nekoč se mi je zdelo zares nujno, da grem nastopat za očka dveh majhnih otrok, ki mu je zaradi napake podjetja scvrlo obe roki. Spomnim se, kako je dejal, da nikoli ne bo mogel več objeti svojih otrok in žene. Takrat smo zbirali za posebne proteze, s katerimi bi si pomagal."

Ob tem pa je Lenderova še dodala: "Na žalost nas je le določeno število posameznikov, ki poskušamo reševati tisto, kar bi morala reševati država." Podobnega mnenja je tudi Smolar: "Če je kakšna presunljiva zgodba, ob kateri se lotijo zbiranja sredstev, me to vedno navda z grenkobo, zakaj za to ne poskrbijo tisti, ki naj bi skrbeli za tovrstne stvari. Imamo institucije v državi, ki naj bi olajšale življenje ljudem, a velikokrat se mi zdi, da se ukvarjajo z drugačnimi problemi oz. da prepustijo ljudi same sebi." Kantavtor dodaja, da s humanitarnih nastopov ne odhaja z nekim zadoščenjem, ker ve, da je ta problem rešen le začasno. "Po drugi strani pa lahko ta pomoč vsaj na trenutke olajša življenje ljudem," je še dodal Smolar.

Dobrodelni športniki
Dobrodelen pa je tudi slovenski košarkar Goran Dragić, ki v sodelovanju z Ladom Bizovičarjem organizira predstavo Slovenska muska od A do Ž. Tako bo pomagal mlademu košarkarju Urbanu Gorjancu, ki so mu lani odkrili Marfanov sindrom, ki mu je preprečil nadaljnje igranje košarke in spremenil tok njegove usode.