Pa ne samo zanjo.

Lent namreč lahko brez pretiravanj uvrstimo med pomembnejše in živahnejše festivale pri nas - škoda samo, da se tega kljub dobremu obisku številni, zlasti tisti malce bolj oddaljeni od Drave, ne zavedajo.

Novinarski kolega Denis Živčec z Večera se je pred časom, ob v Maribor preseljenih Viktorjih, duhovito obregnil ob Ljubljančane, za katere je romanje proti severovzhodu, odisejada v eksotično neznano štajersko deželo tako velik projekt, da je za mnoge preprosto prevelik zalogaj. To bi lahko rekli tudi ob času Lenta.

Na promenadi ob Dravi ob naboru štajerskih naglasov poje še peščica tujih jezikov prehodnih turistov, obiskovalcev iz osrednje Slovenije je malo. Res je sicer, da ko se čez dan sprehajaš po popolnoma praznem Mariboru, na Lentu pa se s tistimi praznimi šotori in stojnicami še okoli 17. ure zdi, da okreva po prejšnji noči, mesto ni videti, kot da bi se v njem kaj veliko "čagalo". A tam nekje po 19. uri, ko oživijo prvi odri, ko se začne kaditi z leskovaškega žara, ko zaživijo kuhinje na Sladolentu in ko pred Salonom, tako prikupno fino meščansko kavarno, morda edini hipster tostran Trojan "zasuče" svoj gramofon z naborom ameriških retroklasik, Lent pokaže vso svojo moč - in čar.

In celo finančne stiske, ki so ga skrajšale na polovico, mu odvzele prepoznavni plavajoči oder na Dravi in okrnile program, mu ne pridejo do živega. Že res, da je bil plavajoči oder nekakšen zaščitni znak festivala, a brez njega je promenada zdaj zračnejša, preseljen in povečan Jurčkov oder pa je s svojimi brezplačnimi koncerti dostojno zamenjal Večerovega, ki je od lani plačljiv. In celo organizatorje je malce presenetila množica ljudi, ki se je pred njim za koncert Uroša Periča zbrala že na prvi "pravi" dan Lenta (teden med 26. junijem in 2. julijem so živela zgolj obrobna prizorišča).

Isti dan je na Sladolentu, ki naglo postaja eden ključnih in bolj priljubljenih prizorišč Lenta, ponovno padel rekord prodanih porcij. Kuhali so zvezdniški 3 chefi (Igor Jagodic, Uroš Štefelin, Bine Volčič), ki so nepregledni množici razdelili okoli tisoč porcij vrhunskih uličnih prigrizkov.

Od Sladolenta do craft piv
Idejni vodji Sladolenta, Uroš in Violeta Mencinger, ki stojita tudi za Tednom restavracij, sta skušala iz danega (finančnega) položaja potegniti največ in sta kljub skrajšanemu Sladolentu ob Dravo pritegnila skoraj vse najboljše slovenske kuharske mojstre, od Janeza Bratovža do Tomaža Kavčiča, od Marko Pavčnika do Luke Koširja, ki so za 3,5 evra na obrok razkazovali delček tistega, s čimer za precej višjo ceno navdušujejo v svojih matičnih izpostavah. Lep prispevek dolgoletni klasiki Lenta - čevapčičem, ocvrtim giricam in cenikom pijač, na katerih še vedno prednjačijo litrski razredčeni koktajli, maksi špricarji, Laško in travarica.

Škoda, da je program tako zgoščen na večerne ure (vse se začenja okoli 21.00), da obiskovalec ne more veliko skakati od odra do odra, od glavnih do tistih manjših, bolj skritih prizorišč. Tako, da moraš po grajskem burgerju Damjana Finka na Sladolentu že leteti do Vodnega stolpa, kjer na Jurčkovem odru zbrane animirajo prav posrečeni živahni Hrvati Gustafi, ki so, roko na srce, precej bolj poživili dogajanje na tistem koncu kot dan pozneje Tomaž Domicelj.

A prav dolgo se ne moremo zadržati, ker ob 21. uri na drugem koncu promenade v Sodnem stolpu na oder že stopi Jure Ivanušič trio, morda ena večjih poslastic prvega konca tedna. Ivanušič prepriča predvsem z izjemno, doživeto interpretacijo, s katero se sprehodi po svojem repertoarju s 26 pesmimi, ki sloni predvsem na zapuščini izjemnega Jacquesa Brela, z iskrivimi besedili, ki se raztezajo od udarnih univerzalnih himen kriznih časov do prigod iz kurbišč. Ko pride do Amsterdama in Tanga Funebre, je Ivanušič že povsem premočen.

Ognjemet pričakamo v "beer gardnu" Pivarne, ki skuša Mariborčane navajati na craft piva. Bolj ali manj uspešno. Je pa promet pri njih okrepljen vsaj v tem času, ko jim zaloge Bevoga, Pelicona, Reservoir Dogsov in uvoženih porterjev naglo kopnijo. Tik pred sklenitvijo dneva še preverimo klubske koncerte in DJ sete v KBG-ju in Satchmu.

Nedelja v znamenju Riblje čorbe, Fake Orchestra in stand-upa
24 ur pozneje, na Gospodov dan, Lent ne izgublja zamaha. Na Sladolentu kuha znani kuharski mojster JB, mestni park, priložnostno preimenovan v Art kamp, pa je pravi naslov za tistih nekaj najbolj pasje vročih ur do večera - pa tudi od sonca sparjenega asfaltnega mrtvila na Lentu. Fantje z "inštituta" za zdravo, eko in ozaveščeno prehrano SurFood z ajdovimi zviteži, bezgovo-malinovimi koktajli, organskimi vini in pokovko z gheejem skrbijo za žejo in lakoto vidnejše alternativnejše klientele, medtem ko na odru Triglav hipnotično nasneto glasbeno podlago Calexica zamenja Papir'n Muzika s posrečeno kombinacijo glasbe in lutkovne animacije.

Dogaja se tudi na Koroški ulici, samo za to priložnost poskusno zaprti za "eksperiment" Živega mesta. Promet proti Dravogradu za en dan tako zamenjajo vintage bazar Salona, stojnice z improvizirano ljudsko kuhinjo, delavnice za otroke, šivalnica, odprta vrata galerij in instalacije. Všečno. Tako všečno, da celo neka Mariborčanka za te kraje skoraj bogokletno dahne, da bi si celo oni kdaj želeli Jankovića, da bi jim za večno zaprl kako tako ulico. Živo Koroško v vsako mesto.

V Sodnem stolpu medtem ljubitelje nežnejših, otožnejših napevov že navdušuje izjemen vokal Ane Vipotnik in Fake Orchestra s svojim hommageom Billie Holiday. Precej drugačno občinstvo pritegne še vedno neutrudni in neizbrušeni Bora Đorđević, ki s svojo Ribljo čorbo tudi po skoraj 40 letih še kar dviga kvišku občinstvo, v večji meri sestavljeno iz očitno nezamerljivih "bečkih konjušarjev", kot je ognjeviti in sporni Srb nekoč označil Slovence. Tokrat so padale šale na račun "pedrov" in samospoznanja, da Srbije ne bodo nikdar sprejeli v EU. Nedeljo sklenemo v Vetrinjskem dvoru s triom slovenskih stand-up komikov - ker, le kaj te slajše zaziba v spanec kot zelo nazoren monolog Borisa Kobala o svoji kolonoskopiji.

Če vas je zamikal obisk, še ni prepozno - Lent se bo namreč iztekel v nedeljo.