Rdeča nit predstave je gibčni Mali duh, ki povezuje različne prizore v celoto. Foto: Organizator
Rdeča nit predstave je gibčni Mali duh, ki povezuje različne prizore v celoto. Foto: Organizator
V predstavi ne manjka fatalnih žensk, toda kljub vsemu so še naprej podrejene moškim likom. Foto: Organizator
false
Posebnost predstave je, da skoraj vsi plesalci prihajajo iz Irske ali pa imajo irske korenine. "Imamo pa tudi nekaj plesalcev iz srednje Evrope, ki so delali po irskih plesnih šolah - rezultat uspeha predstave po vsem svetu," je pojasnil Papp. Plesalci na dan vadijo vsaj dve uri na odru in pred začetkom turneje štiri do pet dni v plesnem studiu. Foto: Organizator
Precejšen poudarek na novi predstavi so ustvarjalci dali kostumografiji. Foto: Organizator
Nadine Coyle se lahko spomnijo predvsem poznavalci britanske popglasbe, saj je bila nekoč ena izmed članic skupine Girls Aloud, morda še najbolj znane po uspešnici Sound of the Underground. Foto: Organizator

Kar se je torej začelo s sanjami 6-letnega fantiča iz Chicaga, ki je slišal na ime Michael Flatley, je po Riverdanceu preraslo v novo različico irskih poskočnic in postalo le senca izvirnika. Kralji plesa so se šestič vrnili v Slovenijo, tokrat z nadgradnjo, ki so jo zapakirali pod imenom Lord of the Dance: Nevarne igre. Selitev iz Hale Tivoli, kamor bi se morali prvotno vrniti, v dvorano Stožice se je izkazala za pravilno odločitev.

Večja dvorana je precej bolj zakrila dejstvo, da so gibi plesalcev usklajeni z vnaprej posnetimi zvoki udarjanja plesnih čevljev ob tla. Toda k temu so pripomogli tudi ustvarjalci predstave, saj so v želji, da bi se izognili neusklajenemu plesu ob posnetem zvoku, ustvarili precej več točk, kjer ni v ospredju tapkanje s čevlji, ampak preprosto ples.

Franšiza se tako hrani na neizpeti ideji boja dobrega proti zlu. In to tematiko Flatley izkorišča že dvajset let. "Ko sem začel, so bile to le sanje. Nihče si ni mislil, da bodo trajale dvajset let," danes idejni vodja šova prek zvočnikov nagovori gledalce, ko se pred njimi na velikem odru predvaja videoprojekcija. A še preden stopijo na oder prvi plesalci, Flatley poudari: "Če imaš sanje in si pripravljen za njih delati, te ne more nič ustaviti."

Predstava je v dvajsetih letih doživela svoje vzpone in padce, predvsem pa je preživela spremembe v zaznavanju plesa. Ta je predvsem na račun različnih resničnostnih šovov in hollywoodskih filmov (ki v veliki meri povzdigujejo hip hop kulturo plesa) ostal magnet za polnjenje velikih dvoran.

"Naš šov se je razvil skupaj z novimi kostumi, glasbo, scenariji in z integracijo novih tehnologij. Kljub temu se občinstvo vedno vrača in upamo, da bo ljubezen do irskega plesa in kulture ostala v srcih ljudi. Prav tako pa je čudovito, da se je svet plesa spremenil z novimi formati. Vendar so v tej poplavi novih form še vedno ostali relevantni tradicionalni plesi, kot je irski ples, balet, latinsko-ameriški plesi ..." je dejala plesalka Caroline Gray.

Znana zgodba
In prav to raznovrstnost giba in glasbe so začeli vnašati v predstavo ustvarjalci. Glavni lik Mali duh s svojo gimnastično očarljivostjo zvabi občinstvo v zgodbo, kjer Don Dorcha postane še močnejši in še bolj neusmiljen kot kadar koli prej. In vprašanje predstave postane: ga lahko Lord še vedno premaga? Odgovor je seveda znan, toda pot do njega je drugačna.

Gibi, ki so enkrat uprizarjali strast, drugič bojevanje, spet tretjič veselje, so navduševali ob sinhronih poskokih. Raznobarvni kostumi, ki so jih brhke plesalke tudi odvrgle, ter preplet plesnih slogov in tradicionalnih irskih melodij z modernimi ritmi so pustili svoj pečat. Občinstvo pa je preprosto hlastalo po simulacijah boja v sinhronem gibanju.

Pevski vložki kot nadgradnja
Plesne točke so tokrat razbijali pevski vložki. V vlogi boginje Erin pa se je trikrat s petjem v živo predstavila pevka Nadine Coyle, ki se je lahko spomnijo predvsem poznavalci britanske popglasbe, saj je bila nekoč ena izmed članic skupine Girls Aloud.

Toda neskončno nadgrajevanje predstave ima tudi svoje slabosti. V predstavi, ki naj bi slavila irske korenine, se tako v Nevarnih igrah pojavijo plesalci v vlogi robotov, menihov, baletnih plesalk ... Množičnost likov in prizorov skozi predstavo, ki je še vedno razdeljena na dva dela z 20 minutnim odmorom (za nakup spominkov, kot precej neposredno predlagajo med obvestilom za odmor), marsikoga tudi zmedejo.

Neskončni ples
A ko fant poljubi dekle, vsa preostala zgodba ni več tako pomembna, saj se po dvorani razširi bučen aplavz in spektakel dobi podaljšan rok trajanja. In v primeru Lord of the Dance je jasno, da še nekaj časa ne bo slovesa.

Za ekipo spektakla je sicer leto z grenkim priokusom. Idejni vodja se poslavlja od odrov (v Stožicah ga ni bilo na odru), toda to še ne pomeni, da zapušča franšizo. "Michael bo že vedno močno vpleten v razvoj šova. Zelo je pri stvari in bo vedno sodeloval pri treningu plesalcev in zagotavljanju, da standard, ki ga je vzpostavil, ne bo nikoli padel," je zatrdil plesni mojster Zoltan Papp.

Ali z drugimi besedami: Lord of the Dance se nadaljuje ...