Požen' ga, hudiča! Foto: BoBo/Alen Milavec
Požen' ga, hudiča! Foto: BoBo/Alen Milavec

MMC se je pomešal med udeležence zdaj že tradicionalnega gnanja hudiča na vrh Vršiča, kot se je prijel slogan kolesarjenja s kolesom poni brez prestav na 1600 metrov visok gorski prelaz.

Sestavni del dogodka, ki je bil letos zaradi epidemije covida-19 najprej na začetku junija odpovedan, zdaj pa omejen na zgolj 500 prijavljenih udeležencev, so namreč tudi nenavadne podobe kolesarjev. Organizatorji so pozivali k retro oblačilom iz 60., 70. in 80. let, zlate dobe priljubljenega Rogovega kolesa, številni pa so šli še korak dlje in vse mogoče okrasje je karavano spremenilo v potujoči kolesarski cirkus, ki je prava paša za oči.

Pogled s kavča. Foto: BoBo/Alen Milavec
Pogled s kavča. Foto: BoBo/Alen Milavec

"Kavčarji" pod Vršičem

Še pred prihodom na vrh nam pozornost pritegne prav posebna "vip loža" ob cesti. Vse od štarta v Kranjski Gori sicer spremljajo številni mimoidoči, ki spodbujajo kolesarje, toda ti večinoma stojijo, se naslanjajo na ograje ali sedijo v travi.

Prvo leto je Primož iz Žirovnice prišel tja s prijateljem in sta s sabo vzela "le" stolčke, že naslednje leto pa se je odločil, da si bo stvar zastavil velikopotezneje. Pripeljal je še svojo družino in veliko bolj udobno pohištvo. "Vsako leto vzamemo drug kavč. Za dva dni si v zbirnem centru za dva dni izposodimo kavč, pripeljemo ga privezanega na streho in ga potem vrnemo," nam razloži Primož, v spremstvu dekleta, sina, psa in hladilne torbe udobno zleknjen v svojo pogruntavščino.

Pogled na kavč. Foto: BoBo/Alen Milavec
Pogled na kavč. Foto: BoBo/Alen Milavec

Zdaj so tam vsako leto. Kolesarji ves čas vozijo mimo njih, tako navzgor kot navzdol, pritegnejo pozornost tudi vseh preostalih turistov in voznikov, ki se vozijo čez Vršič. Številni se ustavijo pri njih. "Potrebujejo vodo in pa pivo," se posmeji Jerneja, ki pove, da zato ne prinesejo zalog samo zase, ampak imajo vedno še kaj na rezervi za žejne kolesarje. "Pridejo, vržejo ponija na tla. Nekateri sedejo, drugi pa kar ležejo na naš kavč, ko mi vstanemo, da si oni lahko odpočijejo," nadaljuje.

"Vsi pridejo do vrha, čeprav napol razpadajo. Eden ima polomljen pedal, drugemu odtrga verigo, tretjemu poni razpade na pol, videli smo tudi nekoga, ki je rinil gor samo z zadnjim delom ponija – s sedežem in zadnjo gumo," dodaja Primož, ki je sicer letos stiskal pesti za prijatelja Grego.

Vse skupaj se zdi zabavno tudi sinu Neju, ki sam prav tako rad kolesari s svojim BMX-om, vendar pa bo z vzponom na Vršič moral počakati, da dopolni 18 let, kolikor je pogoj za prijavo.

Zmagovalec, ki je za pot na vrh potreboval manj kot 40 minut. Foto: BoBo/Alen Milavec
Zmagovalec, ki je za pot na vrh potreboval manj kot 40 minut. Foto: BoBo/Alen Milavec

"Hudiča je treba pognat' na Vršič, in to je to"

Nekaj ovinkov naprej srečamo novo skupino navijačev. Duša iz Ljubljane je konec tedna v družbi preživljala v Kranjski Gori, ko pa so slišali, da je na sporedu prireditev Goni Pony, so tudi sami odkolesarili na Vršič s kolesi za treking, da bi tam od blizu spremljali tiste, ki bodo navkreber gnali ponije. Ustavili so se pri Koči na gozdu, kjer se odpre čudovita panorama na Julijske Alpe. "Ta tekma je res zanimiva, tukaj pa je tudi najhujši klanec," v smehu pripomni.

In res je bila tista strmina prezahtevna tudi za poznejšega zmagovalca prireditve, Luko Kovačiča, ki je na vrh prikolesaril v pičlih 39 minutah in 39 sekundah, s čimer je dosegel nov rekord. Tudi mi v spremljevalnem novinarskem vozilu smo se morali na koncu pošteno potruditi, da ga ujamemo ravno ob prehodu ciljne črte. Bil je nasmejan in zadihan ravno toliko, kot bi bili mi, če bi odkolesarili na primer do Planice.

"Ne smeš se šparat', hudiča je treba pognat' na Vršič, in to je to. Takrat ti gre marsikaj po glavi, seveda je težko, noge pečejo, ampak treba je dati vse od sebe, v tem uživam," ekstremni športnik in večkratni zmagovalec pove po pravici. Sestopil je torej le pri Koči na gozdu in pa še enkrat pred ciljem, kjer je zelo strmo. "Tam tudi poniju zmanjka prestav," se je smejal.

Pekovska košarica. Foto: BoBo/Alen Milavec
Pekovska košarica. Foto: BoBo/Alen Milavec

Stava, fantovščina, žeja ...

Za njim so počasi prikapljali še drugi.

Gregor iz Laškega se je hotel udeležiti prireditve, pa ni imel ponija. Imel pa ga je njegov prijatelj, lastnik pekarne. Stava je padla – če Gregor pride do vrha, bo poni za vedno ostal njegov. In Gregor je s kuharsko kapo na glavi in polno košaro kruha zadaj res prikolesaril tja in postal ponosni lastnik ponija.

Na Vršič je prikolesaril tudi Tine z Vrhnike, ki ga je tam pričakala tudi njegova družina, ki se je predtem pripeljala z avtomobilom, vsi pa so nosili majice s podobno animiranega junaka iz preteklosti – Modrega dirkača. "To so tako in tako najhitrejše kače, zdaj smo pa najhitrejšo kačo udejanjili še na Vršiču," se je posmejal.

Na vrhu sta se srečala tudi Domen in Blaž, oba bodoča ženina, ki bosta še v septembru dahnila usodni da. Domnovi prijatelji so v vsakem primeru načrtovali, da bo prireditev Goni Pony del njihove fantovščine, v Kranjsko Goro so se nameravali odpraviti že v prvotnem junijskem terminu prireditve. Blaž pa je šele v soboto zjutraj izvedel, kaj ga čaka, ko so ga pripeljali sem in mu brez vsakršnih priprav potisnili v roko ponija, na Vršič pa mu je nato res uspelo priti v dobri uri.

Foto: Športnik in navijačica. BoBo/Alen Milavec
Foto: Športnik in navijačica. BoBo/Alen Milavec

Alen je bil lani oblečen v ananas, letos pa sta se z Urško odločila za tandem – igralec ameriškega nogometa in navijačica.

Poleg kranjskogorske prireditve družba iz Kranja ponije zajaha tudi v drugo smer, proti jugu. Odpravijo se namreč v Portorož. Tisto je še večji podvig, pravijo. Za 160 kilometrov namreč porabijo 14 ur, od tega je kar osem ur aktivnega kolesarjenja. "Običajno štartamo okoli polnoči, letos nas je šlo 22. Imeli smo tudi spremljevalni kombi, kamor smo dali rezervne dele, rezervnega ponija," pripovedujejo Luka, Miha in Aljaž.

Dolenjska žeja. Foto: BoBo/Alen Milavec
Dolenjska žeja. Foto: BoBo/Alen Milavec

Dolenjci so za potrebe prireditve Goni Pony oblikovali tim "Nab't se ga" in so kolesarili z okrepčili, privezanimi na hrbet. "Zelo smo žejni, zato smo s sabo vzeli cviček in ga dali najhitrejšemu in najpočasnejšemu. Imamo pa tudi salamo," nam kažejo Andraž, Rok in Žiga, Iztok iz Trebnjega pa je ob njih peljal brento – kot del višinskih priprav na trgatev.

Pisana karavana se je nato obrnila in sledil je še divji spust nazaj v Kranjsko Goro in zrak je napolnil vonj po pregretih zavorah, ki so ga blažili gasilci s curki vode in spremljevalke z vodnimi pištolami. Naslednje leto ciljamo pa na 1300 kolesarjev, pravijo organizatorji, ki se z upanjem na končanje zaščitnih ukrepov poslavljajo do prihodnjega junija, pisana kolesarska povorka pa skupaj z njimi.