Eno najbolj nenavadnih tekmovanj pri nas. Foto: Pomurski sejem/Jure Zaunker
Eno najbolj nenavadnih tekmovanj pri nas. Foto: Pomurski sejem/Jure Zaunker

Na Lovsko zvezo Slovenije smo poklicali Marka Petretiča, vodjo tekmovanja v Radgoni in tudi slovenske delegacije, ki bo odpotovala na evropsko prvenstvo v Belorusijo, da nam je razložil pravila in ozadje tega dogodka ter tehnike rukanja.

Samo še to, da najboljši ne bodo ostali brez zasluženih petih minut slave: v Gornji Radgoni se je pomerilo 16 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Srbije in Madžarske. Prva tri mesta so zasedli tekmovalci iz Slovenije ‒ Janez Podkrižnik je zmagal, Urban Košir je bil drugi, Blaž Šuler pa tretji (ti tekmovalci so tudi na priloženih fotografijah).

Tekmovanje v oponašanju jelenjega rukanja. Slika: www.pozdravtv.si

Tekmovanje se zdi bolj zabava kot kaj drugega, ampak tekmovalci morajo pokazati tudi nekaj veščin in znanja. Kako se da natrenirati oponašanje jelenjega rukanja?
To je disciplina, ki se je lovci kar precej bojijo. Uspeh je malo odvisen od same prakse v naravi, torej kako dobro lovci poslušajo, in pripomočkov, ki jih na tekmovanju uporabljajo. Pripomočki so različni ‒ lahko so umetni, na primer iz plastike, ali naravni, na primer iz kravjih ali volovjih rogov in školjk. Vse se lahko uporablja. Obstajajo tudi tulci iz predelanega papirja in plastike. Pomembna je tudi sama tehnika izvajanja, na primer vdih in izdih s prepono.

Kaj komisija ocenjuje ‒ glasnost, tehniko?
Disciplina je za vsako tekmovanja določena. Tekmovalci oponašajo več različic dogajanja v naravi ‒ kako se jelen v nekih okoliščinah oglaša in kaj s tem sporoča. Ena disciplina je oponašanje mladega jelena, ki išče košute, druga oponašanje jelena s košutami na rukališču, ki ga obkroža stranski jelen, tretja je oponašanje glavnega, neogroženega alfa jelena na rukališču. Oglašanje jelena je odvisno od teh okoliščin in starosti jelena. Mladi jelen ima tanjši glas, starejši pa zelo mogočnega, ki v naravi doni in odmeva. V Sloveniji obstaja veliko predelov, kjer živijo jeleni. Veliko lovcev gre čez dan ali ponoči poslušat ta jelenji ruk, ker je tako zanimiv. Jeleni so v času parjenja kar malo slepi in precej neprevidni.

Tekmovalci lahko uporabljajo različne pripomočke. Foto: Pomurski sejem/Jure Zaunker
Tekmovalci lahko uporabljajo različne pripomočke. Foto: Pomurski sejem/Jure Zaunker

Glede na to, da obstajajo tudi mednarodna tekmovanja, je jelenje rukanje primerljivo, da se da njegovo oponašanje ocenjevati in primerjati? Če se malo pošalim, govorijo vsi jeleni po Evropi isti jezik?
Slovenija se tekmovanj udeležuje že kar nekaj časa, evropsko prvenstvo so izvedli že 22. Na njem običajno sodeluje 10‒15 držav. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci. V tujini je to tekmovanje zelo prepoznavno, medijsko odmevno in tudi zelo dobro obiskano. Za primer, lani na Slovaškem je tekmovanje potekalo v nekem mogočnem dvorcu, prisotnih je bilo 8.000 gledalcev. Letos bomo šli na evropsko prvenstvo v neki narodni park v Belorusiji. Tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja izvajajo tudi na različnih sejmih, znan je na primer tisti v Salzburgu. Pred dvema letoma v Franciji je bila Slovenija ekipno evropski prvak, med posamezniki pa smo imeli evropskega viceprvaka.

Gre za oponašanje zvrsti navadni jelen. Ta vrsta živi na zelo širokem prostoru od Rusije, Skandinavije, Slovenije. V ZDA na primer živijo drugačne vrste jeleni, ki se tudi drugače oglašajo.

Jeleni rukajo samo v paritvenem obdobju? Sicer ne?
Da, jeleni se oglašajo samo v paritvenem obdobju, ki pri nas traja nekje od konca avgusta, septembra pa do oktobra, odvisno tudi od vremena. Slabše, kot je vreme, prej se začne paritveno obdobje. Srnjaki, na primer, se oglašajo tudi v drugih mesecih, ko so prestrašeni, ali v kakšnih drugih situacijah.

Najboljši se bodo udeležili tudi evropskega prvenstva. Foto: Pomurski sejem/Jure Zaunker
Najboljši se bodo udeležili tudi evropskega prvenstva. Foto: Pomurski sejem/Jure Zaunker

Zakaj je prav jelenje rukanje tako posebno med vsem živalskim oglašanjem?
Zato, ker imamo jelena za kralja gozdov. V naših gozdovih je najmogočnejša žival. Skozi vso zgodovino je bil jelen vedno neka mitološka žival, že prvotna ljudstva so ga častila, v zgodovini ima neko posebno mesto.

Kaj pa medved, ni to najmogočnejša žival pri nas? Kakšen je odnos lovcev do medveda?
Medved je zver, zato spada v drugo kategorijo. Medveda je treba spoštovati, a takoj, ko je kaj narobe, vsi vodijo pravo gonjo proti medvedom. A noben medved še ni napadel kar tako 'na pamet', ampak se incidenti velikokrat zgodijo zaradi nepazljivosti, ker ljudje v gozdove vodijo pse. Psa spustijo z vrvice, zato se medved ustraši. Pes steče nazaj k lastniku, medved gre za njim, 'nasanka' pa lastnik.

Obstajajo še kakšne podobne lovske discipline ‒ razen kuhanja lovskega golaža? Oponašanje še kakšne živali, kaj podobnega?
Ne, kot tekmovanje ne, veliko lovcev pa se ukvarja z oponašanjem drugih živali, na primer oponašajo prskanje srnjaka. Lovci znajo s prakso oponašati veliko živali, tudi ptice.

Ste v naravi že kdaj slišali jelenje rukanje? Foto: Pomurski sejem/Jure Zaunker
Ste v naravi že kdaj slišali jelenje rukanje? Foto: Pomurski sejem/Jure Zaunker

Kako pa tekmovalci vadijo rukanje ‒ ždijo v gozdu in poslušajo?
Da. V naravo ne hodijo samo za to, da bi streljali, ampak se gredo tudi umaknit od vsakdanjega vrveža, v mir, premišljevat. Vsak bi moral vedeti, kaj narava ponuja.

Zasledila sem podatek, da jeleni v času rukanja skorja ne jedo in da je to zanje tako velik napor, da v tem obdobju shujšajo celo od 20 do 30 kilogramov. Je to res?
Da, res je. Podobno je z gamsi. V času paritve pozornost posvečajo samo snubljenju in ljubezenskim zadevam, prehrana jim ni pomembna. Gamsi živijo v visokogorju in med paritvijo tekajo gor in dol po skalah kot "nori", pri tem pa porabijo ogromno moči. Pri srnjadi pa je zanimivo to, da je sam spolni akt lahko uspešen samo, če srnjak pred tem dolgo preganja srno, saj jo s tem pripravi do dobre prekrvavitve organov.

Koliko jelenov sicer živi v slovenskih gozdovih?
Veliko, ogromno. Med jelenjad spadajo jeleni in košuti pa tudi teleta in netrofejne živali, ki nimajo rogov. Vseh teh živali je pri nas veliko, ponekod delajo tudi škodo. Jelen potrebuje veliko hrane, zato velikokrat je mlado drevje, v Prekmurju pa poljščine.