"Na debeli četrtek je vedno moralo biti na mizi suho meso, denimo kuhana in pečena prekajena svinjska krača s kislim zeljem, kislo repo in 'tenstanim', torej praženim krompirjem," pojasnjujejo v eni izmed cerkniških gostiln, kjer gostom radi ponudijo krajevno značilne jedi. V Cerknici bodo sicer v pustnem času oblast prevzeli Butalci, v Mozirju pa bo podelitev trških pravic.

V Mozirju v pustnem času radi jedo kuhane suhe svinjske krače. Značilna pustna sladica pa je tako kot drugje v srednjeevropskem prostoru krof, ki je v današnjem času običajno polnjen z marelično marmelado, nekoč pa so gospodinje uporabljale domačo češnjevo marmelado.

Beseda krof sicer izvira iz nemške besede za krof Krapfen, ta pa iz starovisokonemškega izraza krapho, ki je od 9. stoletja naprej pomenil pecivo v obliki kavlja ‒ krofi so namreč okrogli postali šele pozneje. Po legendi, ki jo navajajo nemški avtorji, pa je krof v nemščini poimenovan po kuharici Cäcilie Krapf, ki je v 17. stoletju na Dunaju kuhala za tamkajšnje dvorne svetnike.

V stari Avstriji so pisni viri krofe omenjali v 13. stoletju, prvi recepti zanje pa so z Dunaja iz leta 1486.