Dve misli sta v iztekajočem se letu (spodaj podpisani) ostali nepreslišani. Prva je bila izrečena na koncertu Aleša Klinarja, ki ga je pripravil ob dopolnitvi abrahama novembra v ljubljanski Cvetličarni. In prišla je iz ust ene izmed obiskovalk: "Ljudje so se obrnili k narodno-zabavni glasbi iz obupa, ker je kriza v drugih žanrih."

Da, narodno-zabavna glasba je prišla v središče pozornosti. A ne moremo govoriti o fenomenu, saj je bila prisotna vsa leta. Le večjo medijsko pozornost je dobila. "Jaz kot človek, ki se ukvarja z glasbo, zaznavam pomlad narodno-zabavne glasbe. Moram pa ob tem poudariti, da je v čisto vsaki stvari, tudi v glasbi, pomembno pravo razmerje. Narava in fizika stremita k razmerju. Zelo rado se zgodi, da močan pomik navzgor ene zvrsti, naj bo to plesne ali narodno-zabavne, privede do hitrega padca. Ki pa ni prijeten," je ob MMC-jevem vprašanju, kaj je zaznamovalo slovensko glasbo v letu 2013, dejal pevec Modrijanov Blaž Švab.

Modrijani so oktobra dvakrat zaporedoma razprodali celjsko dvorano Zlatorog skupaj s številnimi gosti iz zabavne in narodno-zabavne glasbe. Prav povezovanje je tudi v letošnjem letu dalo nekatere najvidnejše dosežke v slovenski glasbi. Siddharta, Magnifico, Nude in Gal Gjurin so združili svoje moči s simfoničnimi orkestri. Avtor oddaje Izštekani Jure Longyka je združil glasbenike na najbolj "izštekanem" koncertu leta.

Nalogo združevanja na enem odru so z odliko opravili tudi člani Katalene ob koncertu v Kinu Šiška v čast 12 letom skupnega ustvarjanja. Nič drugače ni bilo v rapu, kjer so člani Veleborja izdali enega izmed bolj zapomljivih albumov letošnjega leta. Klemen Klemen pa je skupaj z N'tokom (letos najbolj vidnim in izpostavljenim raperjem) pripravil po našem izboru koncertno sodelovanje leta na odru v Gali hali.

Slovenski teden glasbe je združil domače medijsko manj izpostavljene skupine in jim ponudil priložnost za skok v tujino. To so letos še bolje spoznali Perpetuum Jazzile, ki so svoje leto zaokrožili z dvema razprodanima koncertoma v Stožicah in ob stoječih ovacijah ob izvajanju Avsenikovega venčka. Glasbe, ki je letos praznovala 60 let. Med odmevnejšimi obletnicami pa je treba omeniti še 20 let glasbenega udejstvovanja didžeja Umeka, ki je letos znova prepotoval dobršen del sveta in poskrbel, da so bile slovenske zastave vidne tudi na nekaterih največjih festivalih elektronske glasbe.

A letošnje leto ni slonelo na praznovanjih, razprodanih dvoranah, ampak na novi glasbi. Druga izjava je prišla od predstavnika založbe Menart Dejana Windisha na Dnevu slovenske glasbe ob vprašanju o vrtenju slovenske glasbe na radijskih postajah: "Slovenska glasba se ne deli več na dobro ali slabo, ampak na motečo in nemotečo." (Razpravo o uredniških politikah radijskih postaj puščamo za kakšno drugo priložnost).

Prej kot moteča in nemoteča/slaba in dobra je slovenska glasba raznolika, povprečen poslušalec pa nepredvidljiv in pripravljen na obisk nastopa tako Jana Plestenjaka (ki je letos prišel v ospredje bolj zaradi svojega dokumentarnega filma Priznam, razmišljanj, ki jih je začel v Operi februarja, kot albuma samega) kot Modrijanov (v istem večeru na Kongresnem trgu). Naslednji večer pa o omenjenih izvajalcih posluša šale na njihov račun v predstavi Slovenska muska od A do Ž, s katero je Lado Bizovičar prav zaradi parodije na slovensko glasbo v enem letu ponovil več kot 150 predstav.

Pri Slovenski muski od A do Ž, s katero smo sklenili lanski pregled, začenjamo letošnjega. Prej pa še pogled na izbor najboljših albumov v letu 2013, ki so ga za MMC sestavili (po naključnem vrstnem redu) glasbeni uredniki in sodelavci na Prvem programu Radia Slovenija in Valu 202.

Klavdija Kopina