Barely Modern so bili letos edini izvajalci, ki so se na STG-ju preizkusili že lani. Foto: Jani Ugrin
Barely Modern so bili letos edini izvajalci, ki so se na STG-ju preizkusili že lani. Foto: Jani Ugrin
BRO
Poleg Barely Modern so se zadnji v tekmovalnem delu STG-ja predstavili še BRO. Foto: Jani Ugrin
Barely Modern
Logaško-ljubljanska naveza je znova postregla s konkretnim odmerkom garažnega rokenrola. Foto: Jani Ugrin
Grand Mexican Warlock
Na STG-ju so se kot posebni gostje ustavili madžarski Grand Mexican Warlock. Foto: Jani Ugrin
The Beth Edges
Precejšnji vtis pa so pustili avstrijski The Beth Edges. Foto: Jani Ugrin
Tudi tretji dan je bil bogat z raznimi predavanji, delavnicami ... Foto: Jani Ugrin
Zanimiva razprava je tekla predvsem o tem, kako lahko izvajalci pridejo do koncerta čez mejo in kaj tovrstni nastopi prinesejo. Foto: Jani Ugrin
Promotor in organizator koncertov v Vzhodni Evropi Nick Hobbs in producent beograjskega Doma omladine Dragan Ambrozić (na fotografiji) sta spregovorila o specifikah našega glasbenega trga. Foto: Jani Ugrin

Predstavniki festivalskih partnerjev STG-ja - madžarskega Szigeta, srbskega Exita, hrvaškega Terrana, makedonskega Taxirata ter avstrijskih Springfestivala in Waves Vienna - so sinoči pospremili nastopa še zadnjih dveh domačih skupin, ki sta sodelovali v tekmovalnem delu letošnjega STG-ja.

"Ambasadorji" festivalov so v primerjavi s preteklim letom svoje delo opravili še vestneje in skrbno tehtali svoje možnosti, katera slovenska skupina bo primerna za njihove odre. "Najpomembnejša stvar pri odločanju, kateri izvajalec bo nastopil na našem odru in kateri ne, so nastopi v živo. Najbolje se je na lastne oči prepričati, kako izvajalec deluje pred občinstvom in kako ga pripravi do interakcije. Prav zato je STG izjemna priložnost, da v tako kratkem času preveriš tako raznoliko ponudbo in se na podlagi nje odločiš," je za MMC dejala predstavnica madžarskega Szigeta Adrienn Hiller.

Peti sklop (vse se je začelo s koncerti ob sredah v Komuni Kina Šiške in Menzi pri koritu, v četrtek se je nadaljevalo v Orto baru in se znova vrnilo v Menzo pri koritu ter končalo v Šiški) nastopov na tekmovalnem delu je Hillerjeva v družbi preostalih predstavnikov festivalov (sinoči je manjkal le predstavnik Terranea) in posebnih gostov iz Avstrije, kjer niso manjkali niti predstavniki festivala Frequency, pričakala s podobno nestrpnostjo kot prvega.

Zadnji dan pripadel BRO in Barely Modern
Navkljub skromnejšemu obisku domačih glasbenih ljubiteljev sta zadnji besedi v tekmovalnem delu pripadli projektu Matea Brodarja - BRO in starim znancem STG-ja logaško-ljubljanski navezi Barely Modern.

Stari znanci Komune so tokrat odigrali zagotovo svoj najkrajši nastop sredi nje. A zaradi tega ni bilo nič kaj manj udarno za ušesa. Garažni rokenrol, ki ga pevec in kitarist Žiga Petkovšek, baskitarist (in kitarist - kitaro je zamenjal za bas pri zadnji skladbi večera) Miha Kononenko ter bobnar Jan Vihar gradijo predvsem na nepredvidljivosti in odstopanju od pravil, se je udejstvoval v obliki kričečega vokala, pri katerem številne zmoti, da ga ne razumejo, dirjajočih kitar in udarne ritemske linije.

Obiskovalci so lahko slišali zdaj že njihove zaščitne skladbe Lion's Throat, They Don't Say Hello ter kratek prerez skladb, ki so jih ponudili na svojem prvencu We Cruise Like Tom Does (I See Evil, Television itd.). Trojica je pripravila precej bolj samozavestno predstavo, kot jo je npr. lani v sklopu nastopov STG-ja v Orto baru, a kljub temu se je večina strinjala, da so predvsem v zadnjih mesecih postregli že s precej boljšimi predstavami.

Še pred Barrely Modern je na oder s svojo zasedbo prišel Brodar. Njegov spevni glas, ki ima zmožnost dopolnjevati pravzaprav kateri koli vodilni vokal, se je prilagajal ritmom reggaeja, na katerih Brodar v BRO gradi svojo podobo. Obdan s svojo zasedbo je predstavil le delček tega, kar pripravlja s svojim novim albumom, ki bo izšel konec meseca.

Avstrijci zaokrožili STG
Piko na i tridnevnih delavnic, razprav, okroglih miz, predavanj, koncertov v sklopu tekmovalnega dela in gostujočih koncertov sta postavili dve gostujoči skupini, in sicer madžarski psihadelični rock v podobi Grand Mexican Warlock in avstrijski The Beth Edges.

Omembe vreden je predvsem paket indierocka, ki je prišel z The Beth Edges. Skupino v precej nasičeni glasbeni zvrsti od drugih ločuje predvsem svežina. Velik delež pa odigra tudi pogled na oder, ko obiskovalec hitro začuti, da mladeniči uživajo v tem, kar počnejo, in to počnejo brez prevelike obremenjenosti. Osnovno vodilo: igranje. In redki so imeli priložnost, da se o tem prepričajo na lastne oči.

V iskanju domačih glasbenikov
V času, ko je sosedov oder bolj zelen (če si izposodimo naslov enega izmed petkovih predavanj) in ko organizatorji festivalov, kot je Sziget, prejemajo dnevno po 50 elektronskih sporočil na splošne naslove skupin po vsem svetu, ki jih tudi s po pet megabajtnimi priponkami želijo prepričati, zakaj bi bili oni popolni za njihov festival, je marsikateri opazovalec festivala tudi letos pogrešal večjo angažiranost domačih izvajalcev.
Edinstveno priložnost, da navežejo stike s tujino, so izkoristili le redki. V oči tudi letos bode predvsem obiskanost koncertov, ki so bili letos še bolj razpršeni v okviru treh dni. Čeprav številčnost občinstva še zdaleč ni zagotovilo za dober koncert, so predvsem predstavniki festivalov poudarjali, kako močan vpliv ima za njih interakcija izvajalca z občinstvom. Po videnem so le redki izkoristili prednost domačega terena.

Kdo je potegnil prave karte in kdo ne?
Med njimi zagotovo lahko izpostavimo Furry Walls, ki so se dva dni mudili v novomeškem studiu RSL s priznanim britanskim producentom Gregom Haverjem. "Zares so super druščina, s katerimi snemam, in nikoli si ne bi izbral skupine, s katero se ne razumem," je dejal Haver v četrtek v pogovoru za MMC (reportažo s snemanja si boste lahko ogledali v ponedeljek dopoldne). Skladbo, ki so jo posneli, pa bodo predstavili prihodnji teden. Za ljubljence domačega občinstva (že po številčnosti obiska) lahko razglasimo NAPRAVI MI DETE, ki so tvegali s svojo drugačnostjo in več kot očitno odigrali na pravo karto.

(Preveč) pester glasbeni teden
Voda na mlin za organizatorje zagotovo ni bil eden izmed koncertno pestrejših tednov tega leta (od Slasha, Umka, N'Toka in Klemna Klemna v petek do četrtkovega večera v KUD-u France Prešeren z The Toronto Drug Bust, Barley Modern, New Wave Syria in Below Zero).

Če ostanemo še malo osredotočeni na tekmovalni del, je ponudil še večjo svežino kot lani, a manjkali so predstavniki popularnejših alternativnih žanrov. Precej govora je bilo med STG-jem o zvestih bazah ljubiteljev glasbe. Med njimi dominirajo metalci. STG na primer letos ni ponudil metalskega predstavnika. Pogled na nabito polno Galo Halo ob nastopu N'Toka in Klemna Klemna (reportažo s koncerta si boste lahko prebrali jutri zvečer) in soliden obisk "pridige" Gheta v Orto baru v četrtek, sta bila jasna znaka, s čim bi lahko STG še ponudil. In še bi lahko naštevali.

Številni naši sogovorniki pa so opozarjali predvsem na porodne krče STG-ja, iz katerih se doma še ni izvil. Še vedno bega vprašanje, komu je namenjen. Glasbenikom? Glasbenim novinarjem? Ljubiteljem glasbe? Vsem. A morda ravno zaradi njegovega neomejenega spektra priložnosti, znajo iz njega iztržiti največ le redki posamezniki. Kdo so to, bo znano prihodnji teden, ko bodo predstavniki festivalov razglasili svoje izbrance.

Več utrinkov z zadnjega dne in večera STG-ja si lahko pogledate spodaj.