Glasbena industrija sodi med dejavnosti, ki jih je pandemija novega koronavirusa prizadela najbolj in bo posledice tudi najdlje nosila. V zadnjih šestih mesecih je odpadlo nešteto festivalov, koncertov in turnej. Glasbeni dogodki so postali okrnjena izkušnja, med nastopajočimi in posedenim občinstvom je nastal prepad osmih metrov. Z omejitvami dogodki niso postali le redki, temveč tudi finančno nevzdržni, kar vpliva na vse vpletene v koncertni industriji. “Ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri, kaj se bo zgodilo pojutrišnjem. Ne vemo, kdaj se bodo začeli koncerti, ne vemo, kdaj bo padel prvi tolar v denarnico," je v posnetku pojasnil organizator koncertov Mitja Prezelj.

Ustvarjalci slovenske glasbene industrije so združili moči v sicer mednarodni kampanji, ki so ji nadeli slovensko različico imena #MiDelamoDogodke. Z objavljenim posnetkom želijo opozoriti na položaj, v katerem se je znašla domača koncertna industrija, predvsem pa na trenutno zamrlo dejavnost opozoriti tudi odločevalce.

Spregledani ustvarjalci glasbene industrije

Denis Krajnc. Foto: #MiDelamoDogodke
Denis Krajnc. Foto: #MiDelamoDogodke

Glasbeniki so praktično čez noč ostali brez glavnega vira prihodkov koncertov, kar je za seboj potegnilo celotno verigo glasbene industrije in kolaps številnih poklicev, ki so v to verigo vpleteni. "Na odru nas je samo 5, a celotna ekipa šteje 15 ljudi, ki poskrbijo, da lahko nastop izvedemo na najvišji možni ravni," pravi Denis Krajnc iz Poskočnih muzikantov, "to ni samo 15 navadnih ljudi, hkrati to pomeni 15 družin, gospodinjstev."

Glasbene industrije še zdaleč ne oblikujejo samo glasbeniki. Soustavrjajo jo še tonski mojstri, tehniki, promotorji, lučkarji in številni drugi. Foto: #MiDelamoDogodke
Glasbene industrije še zdaleč ne oblikujejo samo glasbeniki. Soustavrjajo jo še tonski mojstri, tehniki, promotorji, lučkarji in številni drugi. Foto: #MiDelamoDogodke

Glasbene industrije še zdaleč ne oblikujejo samo glasbeniki, soustvarjajo jo tudi tonski mojstri, lučkarji, organizatorji dogodkov, promotorji, ponudniki pijač na prireditvah, fotografi in tehniki, ki so prav tako ostali brez glavnega vira preživetja. "Čas je, da se nas vidi in sliši. Če bomo mi izumrli, tudi glasbeniki ne bodo mogli imeli koncertov, ker ne bo nikogar, ki bi jih ozvočil, osvetlil, postavil oder," je jasen oblikovalec luči Črt Birsa.

Glasba še zdaleč ni samo zabava, opozarjajo, gre za "enakovreden poklic, ki je del našega življenja". Navsezadnje je glasbena industrija tesno povezana tudi z drugimi panogami, kot sta na primer gostinstvo in turizem.

Nina Hudej, producentka elektronske glasbe, didžejka in organizatorka dogodkov. Foto: #MiDelamoDogodke
Nina Hudej, producentka elektronske glasbe, didžejka in organizatorka dogodkov. Foto: #MiDelamoDogodke

"Nadomestki" koncertov so neprimerljivi z izkušnjo v živo

Novi koronavirus na novo kroji vsa področja družbe. Ustvarjalci so se na spremembe odzvali z alternativnimi pristopi povezovanja z občinstvom. Od koncertov drive-in, spletnih različic, a prav nobena od alternativ se ne more primerjati s tisto pristno koncertno izkušnjo. "Ljudje potrebujejo fizičen prostor in fizičen stik, druženje, socializacijo ter prostore, kjer lahko izražajo svojo kreativnost," dodaja Nina Hudej, didžejka in organizatorka dogodkov.

Poudarjajo nesorazmerne ukrepe

Velikih koncertov v letošnjem letu ne bo. Foto: #MiDelamoDogodke
Velikih koncertov v letošnjem letu ne bo. Foto: #MiDelamoDogodke

Glasba je tako rekoč v naši kulturi že od samih začetkov življenja, navsezadnje so prav na ozemlju Slovenije odkrili piščal iz Divjih bab, domnevno najstarejše glasbilo. "Danes glasba umira. Pozabljena s strani države, ožigosana in diskriminirana, potisnjena v kot z vsemi ukrepi, ki so arbitrarni ter nesorazmerni glede na vse ostale ukrepe," še dodaja Prezelj.

Oblikovalci slovenske glasbene industrije poudarjajo, da so za rešitev industrije potrebne dodatne finančne spodbude, kot so dodatna programska sredstva, štipendije ali kakršne koli druge oblike finančne pomoči.