Bregović se je predstavil v beli opravi ... Foto: Tjaša Janovljak
Bregović se je predstavil v beli opravi ... Foto: Tjaša Janovljak
Goran Bregović
... še posebej pa je navdušil njegov izbor čevljev. Foto: Tjaša Janovljak
Goran Bregović
Skupina je kot običajno pripravila sprehod po Bregovićevem ustvarjalnem opusu. Foto: Tjaša Janovljak
Goran Bregović
Vzdušje je bilo odlično. Foto: Tjaša Janovljak
Goran Bregović
Poslušalcev ni manjkalo niti v okolici Križank. Foto: Filip Rijavec

Poleg številnih uspešnic je postregel tudi z novim materialom in svežimi predelavami starih uspešnic skupine Bjelo dugme, ki bodo izšle na njegovem naslednjem ploščku. Občinstvo na dobri dve uri trajajočem koncertu si je seveda najbolj želelo tako rekoč zimzelenih uspešnic, kot so Mesečina, Ederlezi in Kalašnikov, in Brega ni razočaral, ampak postregel prav z vsemi!

Začel njegov Orkester
Kot se za Bregovićeve koncerte spodobi, se je sinočnji koncert začel brez njega. Njegov Orkester za poroke in pogrebe je za uvod odigral ne ravno prepričljiv venček špansko zvenečih poskočnic. A občinstvo je zajela evforija šele nekaj minut pozneje, ko se je na odru pojavil moški v belem - Goran Bregović - in dal ljudem 'gas' z uspešnico Gas gas. Pa ne govorimo o pesmi, ki jo je glasbenik napisal za Severino, čeprav smo v nadaljevanju slišali tudi to, precej turbofolk obarvano uspešnico.

Vidno postarani Bregović je ves koncert vzdrževal dobro ravnovesje med udarnimi trubaškimi in prelepimi liričnimi pesmimi; med drugim nas je v tango zazibal s staro uspešnico Ausencia in nas neuspešno uspaval, vsekakor pa raznežil z uspavanko Lullaby.

No, prav počasne pesmi so na trenutke vidno dolgočasile prej omenjeni pogrebno-poročni orkester. Razumljivo, glede na to, da so na dolgi turneji, ki se bo končala šele prihodnje leto, vse pesmi odigrali in slišali že več stokrat. A malce energije jim vseeno ne bi škodilo.

Pel tudi o "Alkoholu"
Goran Bregović je tokrat predstavil tudi kar nekaj novih pesmi s prihajajočega albuma Alkohol, ki bo (posnet v živo) izšel prihodnje leto. Med drugim bo na njem precej predelav pesmi, ki jih je Bregović posnel že pred davnimi leti skupaj z zasedbo Bjelo dugme. Čeprav gre le za recikliranje starih uspešnic, pa imajo te še vedno svoj šarm - vsaj po navdušenem odzivu ljubljanskih obiskovalcev sodeč.

VIP-karte, ki to niso bile
Občinstvo je ves koncert veselo ploskalo, razplesalo pa se je, kot je za Slovence v navadi, šele ko se je koncert že prevesil v drugo polovico. Za ples so bili sicer prikrajšani tisti, ki so si privoščili VIP-karte in si s tem zagotovili svoj sedež v Križankah. Kot je duhovito ugotovila naša fotografinja, pa so imeli ti ljudje preveč denarja in premalo pameti ali pa jih je nekdo pošteno prinesel okoli. Za 60 evrov so namreč res dobili komplementarno pijačo, a sedeli so ob odru, za zvočniki, kjer zvok ni mogel biti kaj prida, medtem ko smo se navadni smrtniki kljub razprodanim Križankam brez težav sprehodili v prve vrste in imeli odlična razgled in ton.

Za vsakogar nekaj
Skupina nam je kot navadno pripravila sprehod po Bregovićevem ustvarjalnem opusu; od pesmi, ki jih je napisal za Kusturičeve filme (poleg prej omenjene Ausencie še In the death car), do dveh pesmi iz še enega filmskega albuma Kraljica Margo, kjer sta nas posebej očarali dve bolgarski pevki, sicer stalni članici Bregovićeve spremljevalne zasedbe. Slišali smo tudi pesem iz njegove opere Karmen s srečnim koncem. Kot rečeno, pa so najbolj navdušile njegove poskočnice, kot so Maki Maki, Čaje Šukarije, Ya ya, Underground čoček, Hop hop hop ...

In seveda predelave 'belih gumbov'. Najbolj zanimiva je bila verjetno trubaško-reggae različica pesmi Napile se ulice, ljudje so prepevali ob Ružici in preglasili nastopajoče ob Ederlezih. Kar je bilo še posebno zanimivo slišati, saj so na odru prepevali romsko različico pesmi, občinstvo pa na ves glas srbsko različico - Djurdjev dan.

Nazdravil z občinstvom
Uradni del koncerta se je končal s še eno uspešnico iz filma Undergroud, Mesečino. Seveda se je skupina ob navdušenem skandiranju kaj hitro vrnila na oder. Za začetek bisa smo slišali staro vojaško pesem iz prve svetovne vojne, za katero je Bregović komentiral, da jo igra, kadar pije, tako da je prek nje nekajkrat tudi nazdravil z ljudmi. Glede na to, da sicer ni znan kot pivec, je bilo to svojevrstno presenečenje. Sploh pa smo mnogi - kljub številnim obiskom Bregovićevih koncertov - pesem Artiljerija slišali prvič. Tako tu kot tudi čez celoten koncert sta se vokalno lepo ujela in tudi preigravala Bregovič in njegov nasprotni pol, mož v črnem, Alan Ademović.

Ko se je, tokrat neverjetno sproščen in razpoložen Bregović, že drugič vrnil na oder, nas je popeljal na standardno ekskurzijo po svoji ponudbi pogrebnih pesmi. A kot je komentiral, nas bi najem za tovrstno priložnost stal vse premoženje. Zato je predlagal drugo rešitev: 'Na porokah igramo za pol cene.' Koncert se je seveda končal 'na juriš' z vsem dobro znano pesmijo Kalašnikov.

In končna ocena? Po skromnem mnenju avtorice tega pisanja koncert ni bil najboljši, kar jih je Bregović odigral na slovenskih tleh. Vsekakor pa ga je bilo lepo slišati. S svojo tokrat res neverjetno energijo nas je znova popeljal v čudoviti svet glasbe balkanskih narodov, ki jih je vedno znal všečno in poslušljivo "servirati" zelo različnemu občinstvu in s tem zagotovo pomembno vplival na popularizacijo tovrstne godbe po svetu. Tako mu človek kar oprosti, da že petnajst let na njegovih koncertih posluša približno iste pesmi v različnih različicah. Vsekakor te očara do te mere, da boš prišel še šestnajstič!

Fotoutrinke s koncerta in okolice Križank si oglejte v galeriji!

Ines Kočar