Znan po svojem falzetu in strašljivem make upu frontman Martyn Jacques, mojster divjih čustev in surovih strasti, poje o vseh mogočih temačnih vidikih življenja in slabostih, ki si jih lahko sploh zamislimo. Foto: EPA
Znan po svojem falzetu in strašljivem make upu frontman Martyn Jacques, mojster divjih čustev in surovih strasti, poje o vseh mogočih temačnih vidikih življenja in slabostih, ki si jih lahko sploh zamislimo. Foto: EPA
Prihajajoči album tria Devil's Fairground nas popelje na potovanje skozi skušnjavo in greh, ki ga po Pragi 90. let vodi Smrt. Foto: EPA

Eden glavnih razlogov za to, da pišem veliko temačnih pesmi, je ta, da se želim smejati življenju, ki je ne nazadnje temačno.

Ljubljane se spominjam po prizorišču, ki je zelo prijetno, pa tudi dober zvok ima. Prav tako imamo tam dobro občinstvo.

Na smrt gledam kot na prijateljico, pri čemer skušam njenemu duhu dati glas.

Izjemno ustvarjalna trojica bo prihodnje leto praznovala 30 let glasbenega obstoja. Njihova mračna izvirnost še naprej privlači množice in vpliva na druge umetnike povsod po svetu. Lani smo tako v Sloveniji dobili prvo uprizoritev njihove ''junk'' opere Shockheaded Peter iz leta 1998. Glasbena igra Peter Kušter je nastala pod režisersko taktirko Ivane Djilas, uprizorilo pa jo je Novogoriško gledališče. Opereta je v istem letu prejela dve vidnejši gledališki nagradi, žlahtno komedijo in tantadruj.

Ljubitelji kabareta, sprevrženega humorja, čustvenega in strastnega pripovedništva ter cirkuške teatralnosti bodo imeli priložnost okusiti čudaški, a zelo iskren in čuten svet kultne zasedbe The Tiger Lillies v Kinu Šiška v ponedeljek ob 20. uri. Tokrat prihajajo z namenom, da predstavijo svoj prihajajoči album Devil's Fairground, zbirko pesmi o Pragi v 90. letih.

Martyn Jacques, frontman zasedbe, ki slovi po svojem značilnem falzetu in strašljivem make upu, je za Radio Slovenia International spregovoril pred koncertom.

The Tiger Lillies nas zabavajo že skoraj 30 let. Ves ta čas ste ostali zvesti prepevanju o vseh mogočih temačnih vidikih življenja in slabostih, ki si jih lahko sploh zamislimo, z osredotočanjem na nizkotnost, kar vam je prineslo nekakšen kultni status. Kaj to pove o vašem občinstvu in vaših oboževalcih? Obstaja kakšna povezava?
Mislim, da imajo zgolj smisel za črni humor. Ne zdi se mi, da bi večina njih živela zelo temačna življenja. Čeprav vsi nekako živimo temačna življenja. Vsi imamo v svojih omarah okostnjake. Veliko se nas znotraj sooča s temnimi stvarmi. Tako da niso v tem pogledu nič kaj drugačni od drugih. Eden glavnih razlogov za to, da pišem veliko temačnih pesmi, je ta, da se želim smejati življenju, ki je ne nazadnje temačno.

Kolikšno vlogo igra država, mesto ali koncertno prizorišče, ko gre za spreminjanje vašega nastopa in komunikacije z občinstvom?
Včasih igramo pred stoječim občinstvom, včasih pa pred občinstvom, ki sedi. Ampak počasi začenjam razmišljati, da bi moral igrati malce drugače, kar se mi dogaja prvič. Sprašujem se, ali bi moral za stoječe občinstvo začeti igrati hitrejše skladbe, zlasti če je v ozadju prostora bar. Vedno se najde skupina ljudi, ki niso preveč brihtni, in ki bodo med baladami klepetali. Se opravičujem, zdaj sem se spustil v nekoliko bolj tehnične zadeve nastopanja, kot pa samo umetnost.

V Sloveniji ste prvič nastopili pred štirinajstimi leti. Od vašega zadnjega obiska sta minili dve leti in pol. Mesto Ljubljana vas bo tokrat gostilo šestič, medtem ko boste na oder v Kinu Šiška stopili četrtič zapored. Kaj je tisto, zaradi česar se vračate, ne samo v Ljubljano, temveč v katero koli drugo mesto pravzaprav?
Pač, hodimo na turneje, pri čemer ne želimo preveč cikcakati. Med posameznimi kraji skušamo potovati zgolj par ur. So tudi mesta, s katerimi sem se zapletel v ljubezenske afere. Tam smo iz nekega razloga igrali večkrat. V srednji Evropi je to recimo Praga. Danes nisem več zaljubljen v to mesto, saj so mi ga uničile množice turistov. Ljubljane pa se spominjam po prizorišču, ki je zelo prijetno, pa tudi dober zvok ima. Prav tako imamo tam dobro občinstvo.

Ali ste že izvedeli za kakšne temačne skrivnosti mesta (Ljubljane), o katerih bi lahko mogoče prepevali?
Ne, nisem. Morda pa lahko pridete na koncert in mi poveste kakšno, potem pa lahko o tem napišem kakšno pesem. Veste, to pravzaprav počnem. Ljudje pridejo do mene in delijo z mano zgodbe o kakšnem kraju. Vedno sem zainteresiran, in nadaljujem iskanje materiala, o čemer lahko potem pišem pesmi. Lahko mi poveste, če imate kakšno idejo, če želite.

Bi vas zanimalo pripovedovanje zgodbe o največjem slovenskem pesniku iz 19. stoletja Francetu Prešernu, avtorju nacionalne himne, ki je pravzaprav oda pitju? Morda bi vas še bolj zanimalo eno od njegovih najbolj priljubljenih del Povodni mož, ki se odvija v Ljubljani. Pravzaprav je zelo temačna zgodba o hudičevskem tujcu in najlepšem, a hkrati zelo snobovskem dekletu v mestu Urški.
O, seveda. Pošljite mi email (smeh). Nikoli ne veš.

Te dni predstavljate svoj najnovejši album Devil's Fairground. 'Pekel' se zdi zelo ustvarjalen in stimulativen kraj, ki bi ga z lahkoto lahko primerjali z umom Martyna Jacquesa, kaj menite?
Ne, zelo me zanima vse, kar je povezano s Črnim koscem in Smrtjo nasploh. Na smrt gledam kot na prijateljico, pri čemer skušam njenemu duhu dati glas. Črni kosec (Grim Reaper) se mi zdi veliko močnejša figura kot Hudič.
Koga potemtakem Črni kosec gosti tokrat in kje se sejmišče (fairground) nahaja?
Devil's Fairground so vsi, ki se ubijajo, s počasnim samomorom, z alkoholom, heroinom ... Oni so tisti, ki so na hudičevem sejmišču, medtem ko sem jaz bolj kot Črni kosec (Smrt), osebnost na odru, ki prepeva o vseh žrtvah, tudi političnih, kot so recimo KGB, sibirski zaporniški kampi in tako naprej. V resnici gre za srednjo Evropo, pri čemer se osredotočamo na Prago. Tam sem preživel veliko časa. Veliko smo igrali v tamkajšnjih manjših barih, noč za nočjo, in znali smo imeti tritedenske turneje po vsej Češki. To so bila zelo zgodnja leta zasedbe The Tiger Lillies. V tistem času sem spoznal veliko Čehov in Američanov, ki so živeli tam, poleg tega pa tudi veliko groznih sovjetskih komunistov in grozljivih reči, ki so jih počeli ter grozljivih učinkov tega na tamkajšnjo družbo. Gre pač za vse možne neprijetnosti, čeprav pojemo tudi o nekaterh lepih rečeh, ne nazadnje je bil to lep kraj in lep čas.

Se pa v okviru vaše zimske turneje po srednji Evropi v Pragi tokrat vendarle ne boste ustavili.
Ne, tam smo igrali v jeseni, septembra. Z orkestrom Berg smo tam posneli album, ki ga bomo izdali februarja prihodnje leto.

Namesto tega ste za predstavitev novega materiala na Češkem izbrali Brno. Kako je šlo?
Pravzaprav ne preveč dobro. No, saj je bil dober koncert, ne razumite me napak. (smeh) Vendar je bilo kot bi recimo igral v Chicagu in prepeval pesmi o New Yorku. Nekaj ljudi je po koncertu prišlo do mene in me vprašalo: ''Zakaj pa nisi napisal kakšne pesmi o Brnu?'' (smeh) Predvidevam, da veliko pesmi omenja Prago. Pri mestih gre v veliki meri za to, se vam ne zdi? Zato se mi zdi, da so se šalili. Prepričan sem, da med Brnom in Prago obstaja prijateljsko rivalstvo.

Kolikor vem, ni med Prago in Ljubljano nobenega rivalstva, saj gre za prestolnici, tako da ne bi smelo (na koncertu) biti nobene težave. Obilo zabave v Ljubljani in na preostalem delu vaše turneje.
Najlepša hvala. Prijetno je bilo poklepetati z vami. Adijo.

Eden glavnih razlogov za to, da pišem veliko temačnih pesmi, je ta, da se želim smejati življenju, ki je ne nazadnje temačno.

Ljubljane se spominjam po prizorišču, ki je zelo prijetno, pa tudi dober zvok ima. Prav tako imamo tam dobro občinstvo.

Na smrt gledam kot na prijateljico, pri čemer skušam njenemu duhu dati glas.