Stanovanje je zasnovano kot odprt prostor, pri čemer je funkcionalni del umeščen na sredino prostora. Foto: Janez Marolt
Stanovanje je zasnovano kot odprt prostor, pri čemer je funkcionalni del umeščen na sredino prostora. Foto: Janez Marolt

Arhitekt Blaž Kandus priznava, da je bil naročnik ob prenovi 90-kvadratnega stanovanja na Tivolski cesti v Ljubljani odprt za sveže ideje. "Imeli smo finančne omejitve, a naš interes ni bil zasnovati zelo razkošen ambient," priznava.

Tloris. Foto: Kombinat arhitekti
Tloris. Foto: Kombinat arhitekti

Izbrani materiali so zato preprosti, plašč jedra, v katerega so umeščeni majhna kuhinja, kopalnica, niša za plinsko peč in pralni stroj, je iz brezove vezane plošče.

Prostor je odprt, obstoječi leseni nosilci pa poudarjeni z novimi kovinskimi spoji v zeleni barvi. V zelenem barvnem poudarku so še prestavljiva kovinska lestev in vodila za rdečkaste zavese, ki zamejujejo kuhinjsko-jedilni od spalno-delovnega.

O tem, kdo bi v takšnem stanovanju lahko živel in kako praktično je, smo se pogovarjali z arhitektom Blažem Kandusom.


Zakaj imamo ljudje radi mansarde, ko živimo v njih, pa komaj čakamo, da se iz njih izselimo?
(Smeh.) Morda zato, ker so drugačne od tistega, v čemer sicer živimo. Ker se nam zdi luštno, majhno, romantično, ko ga jih začnemo resnično uporabljati, pa majhno in romantično morda ni več tisto, kar smo res potrebovali.

Vaša rešitev, postavitev funkcionalnega dela na sredino stanovanja, se zdi zelo praktična …
… po drugi strani pa malo manj.

Da, saj izgubiš edino višino v prostoru, ki jo imaš!
Da, da. In ravno to dilemo smo imeli tudi sami.

Jedilnica ima vse potrebne elemente, le delovna površina je nekoliko manjša, pri čemer pa si lahko pomagamo s površino jedilne mize. Foto: Janez Marolt
Jedilnica ima vse potrebne elemente, le delovna površina je nekoliko manjša, pri čemer pa si lahko pomagamo s površino jedilne mize. Foto: Janez Marolt

In, kakšen je vaš zagovor?
Zagovor je ta, da je bil na tem mestu že obstoječi dimnik, ki smo ga le razširili, saj nismo imeli možnosti, da bi na sredini poudarili odprti prostor. Zdelo se nam je, da na ta način še vedno pridobimo največ prostora. To smo izkoristili kot izhodišče za oblikovanje prostora. Ob to smo resnično stisnili, kot se je le dalo, servisne prostore in preostale nujnosti v stanovanju. Kljub pomisleku, da bi veliko več prostora izgubili, če bi dali kopalnico ob steno, saj tudi kopalnice ne moreš imeti na pol metra višine, je to optimalna rešitev.

Res pa je, da je stanovanje namenjeno za oddajo. Verjetno bi bilo drugače, če bi bil to dejansko bivanjski prostor?
Razlika je v tem, da ne veš, za koga delaš, investitor je tudi druge vrste sogovornik, kot bi bil, če bi prostor urejal zase. Po eni strani je bil projekt morda malo bolj zahteven, po drugi pa lažji, saj ni nihče zelo čustveno vpleten v to, kaj je komu všeč.

Ob krajši stranici je vhod v kopalnico in odlagalne površine. Foto: Janez Marolt
Ob krajši stranici je vhod v kopalnico in odlagalne površine. Foto: Janez Marolt

Lahko opišete logiko tega jedrnega elementa?
Bistvo je bilo predvsem to, da je čim bolj kompakten, že pri sami sestavi stene jedrnega elementa smo bili pozorni na to, da so čim tanjše, da nismo izgubili preveč prostora. Temu je podrejena notranja ureditev, saj na primer širino tuškabine pogojuje širina obzidave dimnika. Prostor smo maksimalno izkoristili. Kuhinjski niz končujeta izvlečna omarica in hladilnik, na drugi strani se konča z odprtimi poličniki, ki ta element malo odprejo, da ni tako težak. Na krajši stranici jedrnega elementa so vrata v kopalnico, vmes pa sta še pralni stroj in plinska peč.

Na ta osrednji element je prislonjena zelena lestev, ki omogoča dostop do dodatne odlagalne površine za rastlinje in celo kolo?
Na vrhu je še en prostor, kot shramba. To višino smo poskusili še dodatno izkoristiti, je pa površina pohodna.

Dodatna površina za namestitev rastlinja. Foto: Janez Marolt
Dodatna površina za namestitev rastlinja. Foto: Janez Marolt

Izkoristili pa ste še eno površino nad samim vhodom v stanovanje, kjer je tudi ležišče?
Skupno stopnišče na podstreho ima nižji strop, saj ni odprto do slemena, nad tem stopniščem pa si vsako stanovanje deli polovico podstrehe nad stopniščem – in v tega smo uvrstili še eno spalnico v stanovanju. Na njem je lesen podest z vzmetnico, do njega se pride po zeleni lestvi, ki se jo da prestavljati. Podest je dovolj širok, okoli tri krat tri metre, zato ni nevarnosti, da bi kdo padel.

Mansarde so poleti vroče, pozimi pa mrzle …
Jah, danes niti ne več toliko, ob dveh izolacijah in razvitih strešnih oknih to ni več takšna težava.

Foto: Janez Marolt
Foto: Janez Marolt

Sem mislila, da ste zato za tla izbrali betonski estrih?
Ne, tla smo izbrali takšna, da pride do izraza staro podstrešje in ta jedrni element. Pozimi pa je talno gretje. Prav tako so na obeh straneh okna, da lahko prostor dobro prezračiš, tudi v kotičku nad spalno nišo je nadstrešno okno, zato lahko narediš prepih.

Kaj je bil za vas največji izziv pri tem projektu?
Narediti zanimivo in prijetno podstrešno stanovanje. To, kar je bilo na začetku vaše vprašanje – da ne bi nekdo čim prej pobegnil iz njega!