Novica o prenovljeni Kavarni Park je odjeknila bliskovito, pa čeprav so arhitekti projektiranje začeli že pred dvem letoma - prioriteta lastnikov Sava Turizem je bila prenova hotela Rikli Balance Hotel (Sava Hotels & Resort).

Podatki o projektu

- leto izvedbe: 2019,
- površina: 500 m2,
- naročnik: SAVA TURIZEM d. d.,
- investicija: 500.000 EUR,
- avtor projekta: REAL Engineering d.o.o., Rok Klanjšček in Aljaž Lavrič,
- izvedba: UNI-MOBIL d.o.o. s podizvajalci.

Nekdanja podoba kavarne ob naravnem biseru Slovenije Blejskem jezeru, v kateri strežejo kremno rezino vse od leta 1953, ob koncu tedna pa "sladko blejsko kraljico" zaradi tolikšnega povpraševanja pripravljajo tudi vsako uro, in to ročno, je bila resnično zamrznjena v času, tako kot površina jezera sredi najhladnejše zime.

Leseni stoli z visokimi zaobljenimi naslonjali in klopi v pastelno vijoličasti barvi, pred katerimi so bile lično pogrnjene mize v enakem barvnem odtenku prta z belim nadprtom, pod katerim so se svetile medeninaste noge mize. Stene so bile oblepljene z vzorčastimi bordo tapetami. Nenavaden vhod v prostor sta z obeh strani obdajali vitrini s sladicami in servisom, ko nisi vedel, ali si vstopi v restavracijo ali v prostor za osebje, vse skupaj pa je okronal bel lesen paviljon sredi zaobljenega prostora. A vse skupaj je bilo zelo prikupno in kremne rezine so odtehtale svoje.

Tloris Foto: REAL Engineering
Tloris Foto: REAL Engineering

"Dotrajanost predhodnega interierja, tako v očeh lastnika kot v pripombah obiskovalcev, ni več sledila povečanemu prometu in vsesplošnemu turističnemu 'bumu'. Bliža pa se tudi jubilejna prodaja 15-milijonte legendarne blejske kremšnite," pojasni arhitekt Rok Klanjšček (REAL Engineering d.o.o.).

Nova podoba lokala ima tako "lokalni alpski pridih", ki je prilagojen "globalnemu gostu", vsaj tako idejo prenove pojasnjujejo v Sava Turizmu. Ali je tudi nova podoba odraz časa, tako kot je bila prejšnja iz konca 80. let, ki jo je takrat zasnoval arhitekt Marko Cotič, vprašamo Roka Klanjščka: "Najbrž je," odgovori, "kot vsak interier. Vsaj delno. Želeli bi si, da bi bila aktualna vsaj toliko časa, kot je bila predhodna."


Ste imeli pri prenovi kaj treme, Kavarna Park je namreč dom edine originalne blejske kremne rezine, zato smo se njeni gostje malo čustveno navezali na podobo?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Niti ne. Njena, kot ste pravilno ugotovili, legendarna in v času zamrznjena podoba, je bila preveč unikatna, da bi se z njo dalo tekmovati.

Pastelni toni barv v kombinaciji z medenino, kakršen je bil prejšnji interier, so zdaj zelo zaželena kombinacija. Zakaj ste se oddaljili od te smernice?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Zato, ker barve, materiali in splošna podoba sledita celostni podobi prenove interierjev hotelov Rikli Balance in pravkar projektirane prenove notranjosti hotela Park. Osnovna vodila so uporaba domačega, naravnega, lokalnega, tako z uporabo materialov kot barv, izbrane tematike.

To vprašanje bo verjetno kmalu vaše najbolj osovraženo vprašanje, pa vendarle, ob novem izboru barvne palete obiskovalec dobi asociacijo kremne rezine, a menda to ni bil vaš namen! Zakaj ste se odločili za zemeljske barve, čisto nasprotje prejšnje podobe kavarne?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

To vprašanje je bilo pa res že postavljeno. Rumena vsekakor ni bila izbrana zgolj na podlagi slavne rezine. Morda pa se je že tam nekje na začetku zasidrala v podzavest in bila na koncu potrjena kot najprimernejša. Zemeljska barvna paleta je bila želja in cilj. Sledi omenjenim načelom naravnosti, lokalnosti, domačnosti. To so tudi barve ugodja in sprostitve.

Ste na kakršen koli način obdržali spomin na staro kavarno, morda kot fotografijo na steni, in pa, kaj se je zgodilo z labodi akademskega kiparja Boštjana Putriha?

Stara podoba Kavarne Park. Foto: REAL Engineering
Stara podoba Kavarne Park. Foto: REAL Engineering

Legende so zapisane v zgodovino. Legende ne potrebujejo materialne nostalgije.

Vaš biro je sicer prenovil že več hotelov Sava Turizma, kako ste se lotili tega projekta, ste mu dali lastno identiteto, ali sledite zgodbi hotelske verige?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Kot rečeno, v interierju se vsekakor čuti duh in zgodba hotelske verige. To je bil tudi cilj. Vesel sem, če smo ga dosegli. Prepričan pa sem tudi, da je dovolj unikaten in da si bo sčasoma ustvaril svojo lastno prepoznavno identiteto.

Notranjost kavarne Park je odprta, svetla, z razgledom na Blejski grad in otoček s cerkvijo. Z lesom ste oblekli tudi obstoječe stebre, med katerimi so zavese, ki lahko ustvarijo več ambientov. Kakšen je koncept novega prostora?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Tako kot pri hišah, kjer so pomembne tri stvari: lokacija, lokacija in lokacija, so tudi pri interierju pomembne zgolj tri: pogled, pogled in še enkrat pogled. Interier je skratka zasnovan tako, da se z vsakega stola posebej ‒ tudi tistih v ozadju ob klopi, ki so ravno zaradi tega visoki barski ‒ vidi na grad, otok in jezero. Zavese so večinoma zložene in enovitega ambienta ne delijo. Še najbolj delujejo kot akustični element. So pa tam zato, da se ob določenih priložnostih prostor ob točilnem pultu fizično loči od mirnejšega, separejskega ob oknih.

Rdeča nit opreme prostora ni več pastelno vijoličasta barva, temveč les, zakaj ste se odločili za smreko in kaj pomeni 'blejski smrekovec', ki naj bi bil edinstven v Kavarni Park?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Zato ker je bližnja Pokljuka njen dom. Zato ker je smreka, ob pravi obdelavi in uporabi, žlahten les. Zato ker je 'fil rouge' hotelske verige. Zato ker je preprosto lepa in elegantna. Blejski smrekovec pa je zvarek lokalnega kmeta, narejen posebej za verigo Sava Turizma. Seveda so v njem namočeni smrekovi vršički.

Pohvale, da ste pri izboru svetil izbrali slovenske oblikovalce (ob tem se lahko spomnim le še na slaščičarno Lolita in kavarno As). Izbrali ste v javnosti malo znano a večkrat nagrajeno svetilo Storž zakoncev Vehovar, izdelano iz smrekovega furnirja. Kako ste se spomnili na to svetilo, ste ga imeli v mislih že od samega začetka oblikovanja nove podobe?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Pošteno povedano – nismo jih imeli v mislih že od samega začetka. Takoj takrat, ko smo za osnovni material izbrali smreko, pa dileme ni bilo več. Luč v podobi storža, izdelana iz smrekovega lesa, se je kot idealna rešitev ponujala kar sama.

Za okrasno rastlinje pa niste izbrali trenutno 'oh in sploh' resastih palm, ampak ste se držali slovenske tradicije in v lonce posadili smreke. Je to kakšna posebna vrsta in kako dobro se bo obnesla v praksi?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Je posebna vrsta, to je sobna smreka – araucaria. Po zagotovilih hišnega vrtnarja naj bi živela dolgo in srečno življenje (smeh).

Zanimiv element so stropne panele nad točilnim pultom. Z njimi ste vnesli dinamiko, toplino in dobro zamaskirali zvočnike, prezračevalnike. Je bil to namen?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Točno to. Tam so z namenom poudariti vstopno hojnico, označiti ob-pultni prostor ter vnesti dinamiko in toplino tudi na peto fasado – strop.

Kateri element je vam najljubši v kavarni?

Foto: Žiga Intihar
Foto: Žiga Intihar

Kremšnite, kakopak!

* Prispevek ni plačan, temveč je uredniški izbor MMC-ja.