Študirala je arhitekturo in modno oblikovanje, te dni pa se najbolj posveča snovanju avtorskega nakita: s pomočjo tradicionalnih rokodelskih tehnik pod znamko, poimenovano preprosto U, oblikuje kose s pridihom sodobne urbane estetike.

Veliko se je naučila pri mentorici, znani slovenski modni oblikovalki in profesorici Almiri Sadar, nekaj časa je delala v njenem ljubljanskem studiu in butiku. Poleg vsestranskosti - obe izvirno prihajata iz arhitekturnih voda - ju s Sadarjevo združuje tudi to, da se obe redno lotevata več projektov hkrati.

Področje dela Urške Hvalice sega tudi v polje grafičnega in produktnega oblikovanja, bila je soustvarjalka odmevnega projekta Bellabeat Leaf: "K sodelovanju sta me povabila ustanovitelja podjetja Bellabeat, Sandro Mur in moja dobra prijateljica, Urška Sršen. Oblikovanje pametnega nakita mi je predstavljalo velik izziv, saj se do takrat tega še nihče ni lotil na takšen način. Takrat je bil Bellabeat še majhen start-up in oblikovanje produkta je ves čas potekalo vzporedno z razvojem programske opreme in tehnologije, kar je bilo izredno pomembno in zanimivo. Veseli me, da je bil izdelek tako pozitivno sprejet z vidika dizajna in uporabnosti."

Ta hip si izkušnje nabira v londonskem studiu Lare Bohinc, svetovno znane oblikovalke slovenskega rodu, pri kateri nakit kupujejo tudi slavna in vplivna imena, denimo Kate Moss in Michelle Obama.

Ste v Londonu vi našli delo ali je delo našlo vas?
Po končanem študiju arhitekture in modnega oblikovanja sem se odločila, da želim nekaj časa preživeti v tujini, in London se je kot evropski center oblikovanja ponujal kot največji izziv, Studio Lare Bohinc, ki se ukvarja z oblikovanjem nakita, modnih dodatkov, pohištva in izdelkov za dom, pa je takrat iskal sodelavce. Na razpis sem se prijavila in bila izbrana. Delo je izredno zanimivo in interdisciplinarno, saj poleg grafičnega in produktnega oblikovanja sodelujem pri celotnem procesu od zasnove do prodaje.

Kaj pa življenje v večmilijonski metropoli? Gotovo je navdiha več, hkrati pa tudi več konkurence ...
London je eno najpomembnejših svetovnih središč umetnosti, kulture, gospodarstva, je modna prestolnica in svetovna metropola. Mesto je zelo navdihujoče, saj gre za zanimiv preplet različnih kultur in svetovnih dogodkov. Ravno zdaj poteka London Design Festival (prispevek o slovenskih oblikovalcih, ki so se predstavili na tem dogodku, preberite tukaj), ki predstavlja mesto kot svetovno prestolnico oblikovanja. V takšnem mestu je seveda ogromno konkurence. Tu so vodilni arhitekti, studii najboljših modnih oblikovalcev in umetnikov. Meni osebno konkurenca pomeni navdih in brez nje mi je dolgčas. Stik z zanimivimi in talentiranimi kolegi spodbuja ustvarjalnost.

Ob ogledu vašega portfelja nam hitro postane jasno, da je vaše področje delovanja izjemno široko: se sčasoma širi ali oži v določeno smer?
To je vprašanje, ki si ga tudi sama pogosto postavim. Zanima me veliko stvari in vedno delam več projektov hkrati. Če bi se osredotočila samo na eno področje, bi verjetno imela več časa za poglobljen razmislek. Za zdaj skušam združevati vse, kar me zanima, saj težko zavrnem nove izzive. Je pa res, da v zadnjem času posvečam več pozornosti nakitu.

Pri svojem delu ste zvesti tradicionalnim tehnikam, ki jim vcepite sodobni pridih. So morda del vašega družinskega izročila?
Tradicionalne ročne tehnike sem se naučila že kot mala, čisto mimogrede. Rada sem opazovala teto, mami in babi, kako so pletle in kvačkale ob televiziji. Pozneje, na fakulteti, pa sem svoje znanje še teoretično podprla. Pomembna se mi zdi tudi simbolna vrednost kot kontrast množični proizvodnji in potrošnji oblačil, katerih moralna spornost postaja vedno bolj očitna.

Najbolj znani ste po broškah, ki spominjajo na kačje pastirje. So izjemno preprosti in izčiščeni, a močni kosi ...
Insekt je nastal po preprostem krokiju iz moje skicirke. Po navadi rišem hitre skice na podlagi utrinkov iz okolja in tako beležim ideje. Rada imam preproste in abstraktne oblike, broški pa sem želela dati ime in osebnost.

Svojo kolekcijo nakita iz tekstila ste pred kratkim predstavili na sejmu Maison & Objet v Parizu, ste zadovoljni z izkupičkom?
Takšen sejem je zelo pomemben za razvoj in prepoznavnost znamke. Odzivi na mojo kolekcijo so bili odlični, dobila sem kar nekaj pomembnih naročil in veliko novih stikov z vsega sveta. Trenutno poskušam več časa nameniti oblikovanju in prodaji nakita.

Kot mentorico pogosto navajate Almiro Sadar, ki prav tako združuje arhitekturno znanje in oblikovanje. Kaj ste se od nje naučili?
Almira je bila moja profesorica, hkrati pa sem delala v njenem studiu in butiku. Vedno me je fasciniralo, koliko različnih projektov se loteva hkrati. Takšen način dela mi je bil blizu, saj se tudi sama nisem nikoli omejevala zgolj na eno področje oblikovanja. Poleg tega sem spoznala celoten proces oblikovanja, produkcije, trženja in prodaje kolekcij oblačil.

V Sloveniji se je ravno iztekel eden izmed tednov mode. Pogosti so pozivi k podpiranju lokalne mode, ki pa seveda ne more biti tako cenovno dostopna kot ulična moda velikanov. Kje je rešitev, kako najti kompromis?
Kot odgovor na hitro modo se vedno bolj pojavljajo outfiti, ki so sestavljeni iz generičnega oblačila, bolj vpadljivega kosa lokalnega oblikovalca in kosa visoke mode ali celo oblačila iz druge roke. V modi je trenutno dovoljeno vse, kar povzema značaj posameznika. Tudi sama nerada sledim smernicam, ki jih vsiljujejo modni velikani, in hkrati mislim, da je zelo pomembno, da podpiramo lokalno produkcijo. Posebej rada imam oblačila z zgodbo, kose, ki me spomnijo na posebne trenutke in mesta, kjer sem oblačilo kupila.

Pletenje in kvačkanje sta v zadnjih letih postala nekakšna "nova joga", veliko ljudi se vpisuje na tečaje šivanja ... Da niti ne govorimo o miselnosti Ikee, češ, vsak si lahko stanovanje optimalno opremi sam. Zakaj v dobi "naredi si sam" vendarle vlagati v storitve oblikovalca in/ali arhitekta?

Zelo pomembno se mi zdi, da vsakdo razvija ustvarjalnost na področju, ki ga veseli, hkrati pa je to način, da se krepi pozitiven odnos do oblikovanja. Želja po sodelovanju z arhitektom ali oblikovalcem je posledica naročnikove ambicije po boljšem bivanju ali celo načinu življenja. Gradnja ali izdelovanje stvari se mnogim zdi preprosto, a procesa oblikovanja in projektiranja pomenita predvsem prevpraševanje in raziskovanje bivanja ter uporabe izdelkov, pa hkrati tudi zagotavljanje funkcionalnosti in racionalne izvedbe. Osebno me ta večplastnost in prepletanje različnih znanj v procesu najbolj privlači.

Navdihujejo vas potovanja, novi kraji ... S katerim koncem sveta, če izvzamemo domovino, se najbolj poistovetite?
V domačem okolju postopoma zapadem v rutino in manj opazujem okolico, na potovanjih pa je vse novo in zanimivo. Doživljam mesta in pokrajino ter opazujem lokalne posebnosti in ljudi. Po navadi imam tudi več časa, da vtise strnem, prizore skiciram in ti postanejo kolaž v procesu oblikovanja, ko se vrnem domov. Težko bi rekla, da sem se s katerim koncem sveta posebno poistovetila, se pa najraje spominjam študijskega potovanja na Japonsko. Tja bi se zelo rada vrnila in prostor bolje spoznala.