Kardelj se je rodil v delavski družini Ljubljani 27. januarja 1910. Kot 16-letni mladenič se včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti kasneje pa je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).

Lata 1930 so ga zaradi delovanja v KPJ v Beogradu aretirali, saj je bila komunistična stranka prepovedana. Po dveh letih zapora se je vrnil v Slovenijo in nato kmalu odšel v Sovjetsko zvezo. Po ponovni vrnitvi v domovino je aprila 1937 na Čebinah nad Trbovljami ustanovil Komunistično partijo Slovenije. Na ustanovnem sestanku je prebral manifest Delavci, Delavno ljudstvo, Slovenci!.

V času druge svetovne vojne je bil politični in ideološki vodja slovenskih partizanskih enot. Bil je član Vrhovnega štaba NOV in POJ. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.

Vrhovni ideolog je bil tudi po vojni, ko je bil predsednik kontrolne komisije, zunanji minister Jugoslavije, predsednik izvršnega sveta Jugoslavije in predsednik jugoslovanske ljudske skupščine.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1258 so Mongoli uničili Bagdad. Mesto so požgali do tal, ubili pa so več kot 10.000 ljudi.

Leta 1542 so angleško kraljico Catherine Howard, ženo kralja Henrika VIII., zaprli v londonski Tower. Tri dni kasneje so jo obglavili.

Leta 1763 je Velika Britanija po sedmih letih vojne dokončno osvojila Quebec in Montreal. S podpisom sporazuma v Parizu je Kanada pripadla Veliki Britaniji, Francija pa je morala zmagovalki odstopiti vsa svoja ozemlja.

Leta 1798 je general Berthier v imenu francoske republike zavzel Rim in iz Vatikana izgnal papeža Pija VI.

Leta 1829 je umrl papež Leon XII., s pravim imenom Annibale della Genga. Rodil se je leta 1760, za papeža pa je bil izvoljen leta 1823.

Leta 1840 se je angleška kraljica Victoria poročila s princem Albertom Saxe-Coburg-Gothom.

Leta 1863 je Alanson Crane patentiral gasilni aparat.

Leta 1894 se je rodil nekdanji premier Velike Britanije Harold MacMillan.

Leta 1897 se je rodil ameriški znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade John Franklin Enders.

Leta 1902 se je rodil ameriški fizik in dobitnik Nobelove nagrade Walter Houser Brattain.

Leta 1910 se je rodil belgijski menih in dobitnik Nobelove nagrade za mir Georges Pire.

Leta 1918 je umrl turški sultan Abdul Hamid II.

Leta 1918 je umrl italijanski pacifist in dobitnik Nobelove nagrade za mir Ernesto Teodoro Moneta.

Leta 1920 je Jozef Haller de Hallenburg izvedel simbolično zaroko med Poljsko in morjem, s čimer je proslavil obnovitev pravic Poljske do odprtega morja.

Leta 1923 je v Münchnu umrl nemški fizik in prvi Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1901 Wilhelm Conrad Röntgen.

Leta 1931 je indijsko mesto New Delhi postalo prestolnica takratne britanske Indije.

Leta 1933 je newyorško podjetje Postal Telegraph Company predstavilo prvi pojoči telegram.

Leta 1939 je umrl papež Pij XI., s pravim imenom Achille Ratti. Rodil se je leta 1857, za papeža pa je bil izvoljen leta 1922.

Leta 1947 so bili v Parizu podpisani mirovni sporazumi z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, medtem ko vprašanja Nemčije in Avstrije niso rešili.

Leta 1954 je ameriški predsednik Dwight Eisenhower opozoril ZDA pred intervencijo v Vietnamu.

Leta 1964 sta ob obali Novega južnega Walesa trčili avstralska letalonosilka HMAS Melbourne in avstralska ladja HMAS Voyager.

Leta 1970 je v Val d'Iseru plaz zasul hotel, v katerem je bilo 250 gostov.

Leta 1981 je v požaru v lasvegaškem hotelu in igralnici Hilton umrlo osem ljudi, 198 jih je bilo ranjenih.

Leta 1992 je bil v Indianapolisu, ameriška zvezna država Indiana, boksar Mike Tyson obsojen posilstva tekmovalke za mis črne Amerike (Miss Black America) Desiree Washington.

Leta 1996 je bil svetovni trgovinski center v Londonu delno uničen zaradi eksplozije bombe.

Leta 1999 je v plazu v francoskih Alpah umrlo najmanj 10 ljudi.

Leta 2005 je Severna Koreja priznala izdelavo jedrskega orožja.