Foto: Reuters
Foto: Reuters

Tajski premier Prajut Čanoča je v Bangkoku razglasil izredno stanje, saj naj bi bil po mnenju vlade ta ukrep nujen za konec uličnih protestov in vzpostavitev miru, hkrati pa naj bi služil kot zadnje opozorilo naprednemu gibanju. Odredba izrednega stanja namreč prepoveduje zbiranje več kot štirih ljudi, kakršne koli objave, ki "škodujejo narodni varnosti in povzročajo paniko", pa so lahko sodno preganjane. Tako so številne vodilne ljudi pri boju za demokracijo aretirali, ko so protestirali pred vladno stavbo.

Protestniki se ukrepov niso ustrašili in so proteste nadaljevali. Nekaj ur po razglasitvi izrednega stanja se je namreč okoli 10.000 protivladnih protestnikov zbralo v središču Bangkoka, kjer je zaradi omenjenih aretacij odmevala zahteva "osvobodite naše prijatelje".

Ne želijo si le reforme sistema, ampak tudi, da se kralj ne vmešava v politiko iz Nemčije

Protestniki zahtevajo odstop predsednika vlade, spremembo ustave in reformo državne monarhije. Trenutni kralj, ki ga nekateri pojmujejo kot božansko silo, je na oblast prišel leta 2016, od takrat pa veča svoj neposredni nadzor nad državnimi institucijami. Novi kralj je na začetku prevzema oblasti izvedel več korakov za utrditev monarhije. Že aprila 2017 je podpisal novo tajsko ustavo, ki naj bi uradno tlakovala pot demokratičnejšim volitvam, a v resnici kralju daje več moči, krepi pa tudi aktualno vojaško hunto. Med drugim je prevzel tudi neposreden nadzor nad velikim bogastvom kraljeve družine in naročil, da dve vojaški enoti dobita avtoriteto palače.

Kralj pa že od leta 2007 veliko časa preživi ne v Bangkoku, temveč v Nemčiji, kjer ima vilo. Njegov 15-letni sin celo hodi v šolo na Bavarskem, kralj pa je med pandemijo koronavirusne bolezni 19 tam preživel kar šest mesecev in se le pred kratkim za nekaj tednov vrnil na Tajsko. Prebivalci odsotnost in višino potnih stroškov kritizirajo. "Prebivalci Tajske so vedno bolj jezni, ker v Nemčiji ni le kot turist, vseeno pa se ne preneha vmešavati v tajsko politiko," je povedala Junja Jimprasert, ki se je iz Tajske preselila v Evropo, kjer že leta izvaja kampanje, z namenom, da bi ozaveščala ljudi in spodbudili spremembo na Tajskem. Sama si želi, da bi Nemčija ukrepala.

Kralj veliko časa preživi v Nemčiji. Foto: Reuters
Kralj veliko časa preživi v Nemčiji. Foto: Reuters

Nemčija izrazila podporo

Prodemokratski protestniki ne pričakujejo podpore iz držav Jugovzhodne Azije, saj te ne želijo postaviti svojih lastnih avtoritativnih vlad v središče pozornosti in se ne želijo vmešavati v zadeve drugih držav v Zvezi držav Jugovzhodne Azije. Protesti pa so vzbudili pozornost nemške Zelene stranke. Prejšnji teden je član parlamenta Frithjof Schmidt prosil nemškega zunanjega ministra Heika Maasa za preložitev pogajanj glede sporazuma o prostem trgu s Tajsko, če se politični položaj na Tajskem ne izboljša. Maas je odgovoril, da je to mogoče. Nemčija namreč trenutno predseduje Evropskemu svetu. "Trenutno načrtujemo nadaljnje parlamentarne pobude glede razmer na Tajskem in kako bi se zvezna vlada s tem spoprijela," je povedla Schmidtova raziskovalna asistentka Laura Brehme. Eden izmed tajskih protestnikov pa je dejal, da je za nemško podporo hvaležen.

Rojalisti menijo, da protestniki sami niso sposobni spremeniti sistema. Foto: Reuters
Rojalisti menijo, da protestniki sami niso sposobni spremeniti sistema. Foto: Reuters

Poslanec nemškega zveznega parlamenta Frithjof Schmidt je povedal tudi, da ima kralj tako vizum za Nemčijo kot zasebna oseba kot tudi diplomatski status tajske ambasade. "Po mojem mnenju tajski kralj velikokrat krši predpise vizuma, nemška vlada pa bi jih morala uveljavljati," meni in pove, da so kraljeve dejavnosti, četudi le obiski iz Tajske, politične. Maas je poudaril, da se "tajske politike ne sme izvajati z nemške zemlje".

Govorec za zunanje ministrstvo je dejal, da so o tem že sporočili tajski ambasadi, ta pa je zagotovil, da vladne zadeve opravlja le predsednik vlade, kralj pa je v Nemčiji zaradi zasebnih razlogov.

Nekateri rojalisti menijo, da je ta podpora le potrditev že obstoječe zamere proti tajski tradicionalni politični strukturi. Prav tako pa so mnenja, da so protestniki neizkušeni otroci, ki sami ne posedujejo moči in energije, da bi dejansko spodkopali tajske obstoječe strukture sami, zato mislijo, da za njimi stojijo zarotniki, ki jim prek družbenih omrežij perejo možgane.

Tradicionalne vrednote so v prebivalcih zakoreninjene

Tajska oblastniška struktura je sestavljena tako, da je na čelu kralj Maha Vadžiralongkorn, ki uradno vlada kot ustavni monarh. Resnična moč pa počiva v rokah premierja Prajuta Čanoče, ki je bil nekoč vojaški general.

Simbol protestnikov je znak iz filma Igre lakote. Foto: Reuters
Simbol protestnikov je znak iz filma Igre lakote. Foto: Reuters

V preteklosti se je bilo Tajcem kraljevemu vozilu dovoljeno približati le na kolenih, zato so bili pred nekaj dnevi številni protestniki presenečeni, ko je kraljevo vozilo prečkalo množico. "Varnostnim silam smo vzklikali naše slogane, kar naenkrat pa se je pojavila kraljeva limuzina," je povedal aktivist Ekčai Hongkangvan in obrazložil, da je vozilo peljalo po drugačni poti, kot je bilo prvotno napovedano. Borci za demokracijo pa so kraljevi družini salutirali s tremi prsti, kar je znak iz filma Igre lakote, poroča Deutsche Welle.

Dvom o tajski monarhiji pa posebno starejšim prebivalcem vzbuja nelagodje, saj je bilo upiranje nekoč pojmovano kot tabu. Naučeni so bili namreč, da upoštevajo in spoštujejo tradicijo, vojsko in monarhijo, kritiziranja ljudi na višjem položaju pa naj se raje vzdržijo. Tako imenovani "Pu Noi", mladi, naj bi spoštovali starejše, poimenovane "Pu Yai".

Močno zakoreninjen sistem vrednot pa zdaj protestniki, mlajši od 25 let, zavračajo. K temu je pripomogel tudi prosti dostop do spletnih informacij. Tako se bojujejo z globoko zasidranimi tradicijami, družbenimi hierarhijami in vojaško vlado, ki je na oblast prišla po državnem udaru leta 2014. Z njenim vzponom pa se je prostor za javno kritiko zmanjšal.