Kakovost na prvo mesto postavlja 47,7 odstotka sodelujočih, na drugem mestu je z 32,8 odstotka izvor. Sledi cena (11,5 odstotka vprašanih), 5,8 odstotka vprašanih je odgovorilo, da nimajo izbire in zato nakupujejo pri edinem dostopnem prodajalcu. Pri odstotku vprašanih prevladajo drugi dejavniki, kot je zaupanje v trgovca oz. mesarja, 1,2 odstotka vprašanih pa ni poznalo odgovora.

Večina (54,4 odstotka vprašanih) vprašanih meso kupuje pri trgovcu, pri katerem kupujejo tudi druga živila. Pri kmetu te izdelke kupuje 18,9 odstotka vprašanih, pri lokalnem mesarju 18,4 odstotka, 3,5 odstotka vprašanih pa je samooskrbnih z mesom. 4,7 odstotka jih mesa ne kupuje.

Katerim proizvajalcem zaupamo?

Anketirani so ocenili tudi zaupanje v kakovost mesa in mesnih izdelkov proizvajalcev iz določenih držav. Najslabši rezultat je prejela Poljska, ki je zadnje čase na udaru zaradi izvoza mesa, pridobljenega s klanjem hudo bolnih krav.

Da kakovosti in neoporečnosti poljskega mesa sploh ne zaupa, je odgovorilo 59,3 odstotka vprašanih, 18 odstotkov pa kakovosti ne zaupa. Le 1,1 odstotka vprašanih popolnoma zaupa, 13,4 odstotka pa jih ni vedelo, kateri odgovor izbrati.

Slovenskemu mesu popolnoma zaupa 40,9 odstotka vprašanih, zaupa 35,7 odstotka, sploh ne zaupa pa 2,7 odstotka. Na drugem mestu po zaupanju je nemško meso, meso iz Italije, Hrvaške, Madžarske, Francije in Srbije pa uživa približno med eno- in dvoodstotno stopnjo zaupanja.

Najmanj odgovorov "popolnoma zaupam" sicer ni zbrala Poljska, temveč Madžarska. V kakovost in zdravstveno neoporečnost mesa in mesnih izdelkov njenih proizvajalcev namreč popolnoma zaupa le 0,8 odstotka vprašanih.