"Vse to se je dogajalo dolgo pred mojim časom, poleg tega pa smo prisilne delavce plačevali pošteno, prav tako dobro kot nemške, in z njimi lepo ravnali," je med drugim dejala 26-letna Verena Bahlsen in si prislužila besen odziv tako Nemcev kot potomcev okoli 200 (večinoma ukrajinskih) žensk, ki so bile med letoma 1943 in 1945 na prisilnem delu v omenjeni tovarni piškotov.

Biti dedinja je "super"

Vse se je sicer začelo prejšnji teden, ko je mladenka, ena izmed štirih otrok Wernerja Bahlsna, ki je pred kratkim zaplula v podjetniške vode in odprla restavracijo/filmski studio, sodelovala na marketinški konferenci.

Tam je med drugim dejala: "Jaz sem kapitalistka. V lasti imam četrtino Bahlsna, kar je super. Ampak vseeno bi rada zaslužila kaj denarja. Rada bi si kupila kakšno jahto ali kaj podobnega." Po poročanju nemškega časnika Handelsblatt ji je občinstvo sicer ploskalo, a uporabniki družbenih omrežij, med katerimi se je novica hitro razširila, so bili precej manj navdušeni nad neobčutljivimi pripombami.

Očitali so ji, da je navadna razvajena bogatašinja, brez občutka za zaposlene in ljudi, ki za svoj denar trdo delajo, predvsem pa, da pozablja, iz čigavega znoja in krvi je bilo rojeno njeno današnje bogastvo.

"Družba ni storila nič narobe"

Nekaj dni pozneje je Bahlsnova dala intervju za Bild, v katerem so jo prosili za komentar očitkov o izkoriščanju ljudi na prisilnem delu v času nacistične Nemčije. "Prisilne delavce smo plačevali pošteno, prav tako dobro kot nemške, in z njimi lepo ravnali," je med drugim dejala in poudarila, da se podjetje, ki ga je ustanovil njen pradedek in je trenutno v večinski lasti njenega očeta, nima česa sramovati, saj ni storilo nič narobe.

Jeza zgodovinarjev, izgnancev, potomcev prisilnih delavk

V odzivu na intervju so se oglasile številne nemške in tuje organizacije in zgodovinarji, ki se ukvarjajo z ohranjanjem spomina na grozote nacistične Nemčije, in jo opozorile, da očitno ne ve, o čem sploh govori, oziroma jo pozvale, naj se čim prej pouči o zgodovinski odgovornosti, ki jo je podjetje, katerega dedinja je, nosilo v času nacionalsocializma, predvsem pa, naj se spusti na realna tla.

Priznala, da se mora poučiti o zgodovini svojega podjetja

Družba Bahlsen se je takoj odzvala in se od izjav mlade bogatašinje distancirala. Obenem so v družbi poudarili, da se zavedajo svoje zgodovine in tega, da so bili ena izmed tovarn v času nacistične Nemčije, ki so imeli ljudi na prisilnem delu. Spomnili so, da so na prelomu tisočletja (prostovoljno) donirali 1,5 milijarde nemških mark v poseben sklad za plačilo odškodnin ljudem, ki so bili na prisilnem delu v Nemčiji (teh je bilo okoli 20 milijonov).

Nekaj dni pozneje pa se je javno opravičila tudi 26-letnica s pojasnilom, da ni želela zmanjševati pomena nacionalsocialističnega obdobja ali njegovih posledic, obenem pa je priznala, da se mora očitno poučiti o zgodovini podjetja, ki ga bo podedovala.