Uvodne povorke se je udeležilo okoli 800 kurentov, ki se jim je pridružilo še približno 1.000 drugih etnografskh likov. Foto: Stanko Kozel
Uvodne povorke se je udeležilo okoli 800 kurentov, ki se jim je pridružilo še približno 1.000 drugih etnografskh likov. Foto: Stanko Kozel

Otvoritvena etnopovorka velja za najpomembnejši etnografski dogodek v okviru Kurentovanja, na njej pa sodelujejo tako domači kot tuji tradicionalni etnografski liki. Na uvodnem dogodku letošnjega Kurentovanja se je slovenskim etnografskim likom pridružilo 11 etnografskih skupin iz šestih držav – Bolgarije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije in Turčije. Skupno se je tako po ptujskih ulicah sprehodilo več kot 1.800 udeležencev, ki so se predstavili v okviru več kot 30 skupin. Vrhunec je predstavljal skupen nastop štirih kosmatih likov, ki so uvrščeni na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva: slovenskih kurentov, bolgarskih sourvakarjev in hrvaških buš ter zvončarjev.

Hrvaški zvončarji so opremljeni z belimi hlačami, črtasto srajco in pokrivalom iz ovčje kože, njihova osnovna naloga pa je preganjanje zlih zimskih duhov. Foto: Stanko Kozel
Hrvaški zvončarji so opremljeni z belimi hlačami, črtasto srajco in pokrivalom iz ovčje kože, njihova osnovna naloga pa je preganjanje zlih zimskih duhov. Foto: Stanko Kozel

Na čelu povorke je hodil 17. princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski, ki mu je županja Mestne občine Ptuj ob tej priložnosti tradicionalno predala mestno oblast. Baronu je sledil Pihalni orkester Ptuj, za njimi pa so se zvrstile etnografske skupine. "Ptuj danes postaja največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem. Ponosni smo, spet nam je uspelo pričarati edinstven prikaz etnografske pustne kulturne dediščine in še nadgraditi ptujsko karnevalsko zgodbo," je v svojem pozdravu vsem sodelujočim in obiskovalcem povedal Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora 59. Kurentovanja in generalni sekretar Evropske federacije karnevalskih mest. "Kurent, katerega pomen je prepoznal tudi Unesco in ga 2017 uvrstil na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, nam v družbi drugih pustnih likov prinaša posebno mistično energijo, ki daje upanje, da so pred nami rodovitni časi," je še povedal Brumen.

Sourvakarji prihajajo iz Bolgarije. Tradicija lika je v Bolgariji izredno popularna, saj časti prebujanje pomladi. Foto: Stanko Kozel
Sourvakarji prihajajo iz Bolgarije. Tradicija lika je v Bolgariji izredno popularna, saj časti prebujanje pomladi. Foto: Stanko Kozel

Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je enega najpomembnejših dogodkov letošnjega Kurentovanja pospremila z besedami: "Kurentovanje vsako leto znova spremeni Ptuj v karnevalsko prestolnico Evrope. Staro mesto postane kraj spektakularnih doživetij, ki z uprizoritvami tradicionalnih pustnih običajev ne buri le domišljije otrok, ampak gradi mistično vzdušje petega letnega časa." Dodala je, da je uvrstitev Kurentovanja med najzanimivejše karnevale na svetu postavila Ptuj v središče karnevalskih in etnografskih doživetij.

Na Ptuju se bo v naslednjem tednu zvrstila obilica zanimivih dogodkov, pestro dogajanje pa se bo sklenilo s pokopom pusta na pustni torek.

Utrinke z etnopovorke si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji in v videoprispevku RTV Slovenija.

Začetek 59. ptujskega kurentovanja