Anže Albreht v močni kampanji na družbenih omrežjih deli številne dobre in tudi slabe zglede s terena. Foto: MMC RTV SLO

Pisalo se je leto 2013 in poletna sezona se je ravno začenjala, ko se je na primorski avtocesti zgodila prometna nesreča. Gasilcem, ki so se prebijali na kraj dogodka, ni preostalo drugega, kot da so izstopili iz gasilskega tovornjaka in v težki zaščitni opremi tekli po sredini avtoceste in podili voznike, ki so jim zapirali pot. Med njimi je bil tudi Anže Albreht, prostovoljni gasilec iz Logatca.

"V tistih minutah teka sem se spraševal, kaj voznikom ni jasno?! Imamo sirene vklopljene, pred nami je šlo že reševalno vozilo, policija. Na posnetku se vidi, da so v zadnjem delu poti šli lepo po sredini med lepo formiranima kolonama, tisti, ki so na novo prihajali v ta zastoj, so bili pa kot ovce," opisuje neljubo izkušnjo, ki je pravzaprav sprožila vse skupaj ‒ ogledate si jo lahko v spodnjem videu:

Že med samim tekom si je namreč zadal, da bo takoj naslednji dan odgovorne vprašal, koliko je dejansko narejene propagande za reševalni pas. Dobil je odgovor, da je po vsej Sloveniji tri mesece na leto obešenih šest plakatov ...

Takoj je zavihal rokave. Obrnil se je na Dars, kjer so ga res povabili na sestanek in kmalu po tistem so dobili 50 transparentov: "Videl sem, da je posluh in da so tudi odgovorne institucije dojele, da je treba nekaj ukreniti, saj bo stanje vse slabše, ker bo prometa vse več."

In tako se je začela akcija, ki traja še danes.

Primer napačne razvrstitve med zastojem, ki reševalcem jemlje dragocene minute. Foto: BoBo

Pozabljajo, da so lahko sami naslednji ...
V zgolj šestih letih so se pokazali presenetljivo dobri rezultati, je zadovoljen sogovornik, danes tudi voznik reševalnega vozila: "To opažam sam ‒ tako v službi kot med intervencijami pri gasilcih, je pa potrdilo tudi 55 odstotkov od 900 vprašanih voznikov intervencijskih vozil, da se je stanje izredno izboljšalo."

Sicer meni, da so najbolj kritični tisti vozniki, ki se ne zavedajo, da se to v naslednjem trenutku lahko zgodi tudi njim in bodo potrebovali pomoč intervencijskih vozil.

Opazil pa je, da se vsi vozniki izredno lepo umikajo, kadar gori kakšno vozilo: "Ko pred seboj vidijo steber dima, se lepo umaknejo levo ali desno in nas pričaka prosta pot."

V pol ure spisali nov predlog zakona
Do oktobra 2017 je bil zakon nerodno napisan ‒ veleval je, da se levi vozniki umikamo levo do črte, desni pa desno do mejne črte odstavnega pasu: "To že na papirju, če izračunamo centimetre na pamet, ni šlo skozi. Če se je levo ustavil osebni avtomobil, desno pa tovornjak, mi nismo mogli mimo. Po nepotrebnem pa je ostajal prost odstavni pas, ki je tako in tako preozek za gasilski tovornjak," Albreht opisuje položaj na cesti.

Odstavni pas je nekoč ostajal prost, a za gasilce neuporaben. Foto: BoBo

Tudi Javna agencija RS za varnost prometa je ugotovila, da je treba narediti nekaj v tej smeri in je apelirala na vlado.

"Gasilci iz PGD-ja Logatec smo bili zaradi svojih aktivnosti na tem področju povabljeni na sejo. Opozicija je predlagala en predlog, pa mi ni bil najbolj všeč. Potem je še koalicija predlagala svojega, pa mi tudi ni bil. Takratnemu ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču sem dejal, da moramo skupaj pripraviti nekaj uporabnega, kar bo nedvoumno razumljivo tudi laiku, ne pa, da si vsak nekaj po svoje razlaga. Tista seja je bila potem prekinjena za pol ure in v te pol ure smo skupaj naredili predlog, ki je bil tak, kot je tudi zdaj zapisan v zakonu, sprejet brez glasu proti," se spominja.

30. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), 14. odstavek:
V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti ali hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar VKLJUČUJE tudi ODSTAVNI pas.

Je pa ob tem treba poudariti, da tovrstno pravilo razvrščanja levo-desno velja samo za avtoceste in hitre ceste: "Zdaj se nam dogaja, da so vozniki na dvopasovnih vpadnicah v Ljubljano ‒ na Celovški, Dunajski, Tržaški ‒ ta pravila prenesli na navadne ceste, kar pa ni prav. Tisti na levem pasu zavijejo levo, čez dvojno polno črto, kar je pa nevarno zanje," opozarja Albreht.

Tudi med "običajno" gnečo nekdo lahko doživi infarkt
In polaga na srce še eno stvar.

Da oblikovanje reševalnega pasu ni življenjskega pomena samo v primeru nesreče, ampak tudi ob "običajnih" zastojih zaradi del na cesti ali preprosto povečanega prometa, ki je sploh v teh poletnih dneh stalnica na primer na primorski avtocesti od Unca proti Ljubljani.

"Tudi takrat lahko peljejo nekoga iz Postojne zaradi infarkta v klinični center," poudarja. "Ali pa na ljubljanski obvoznici, kjer od septembra do junija stoji vse. Uporabljajo jo na primer gasilci, ki morajo po njej hiteti zato, da čim prej pridejo na kraj nekega požara in rešijo življenja. Sredina ceste mora biti prosta!"

Pogosto namreč govorimo o nepregledni množici pločevine v zastoju.

V zastoju je lahko ujetih na tisoče ljudi, nekdo pa lahko potrebuje nujni medicinski prevoz prav takrat, zato nikar v gneči ne stojte takole. Foto: BoBo

10 kilometrov = 10.000 ljudi
"Če računamo, da v zastoju na vsakih šest metrov stoji eno vozilo, v katerem so v povprečju trije ljudje in je kolona dolga 10 kilometrov, to pomeni, da je na obeh pasovih v zastoju ujetih več kot 10.000 ljudi!"
nam Albreht s preprostim izračunom ponazori, koliko ljudi lahko v eni sami situaciji zadeva oblikovanje reševalnega pasu.

Poleti imamo tovornjake, prikolice, avtodome
Najpomembnejša so tista vozila, ki stojijo najbližje nesreči ‒ če se ta razvrstijo pravilno, dajo dober zgled tudi repu kolone. A večje, kot je vozilo, težje ga je upravljati: "Največ težav je dejansko s tovornjaki, ki imajo zelo velik vpliv na oblikovanje kolone. Če prvih deset tovornjakov ne stoji skrajno desno, potem se tudi drugi zadaj ne razvrščajo pravilno."

Enako velja tudi za avtodome in prikolice ‒ ti so širši od običajnih vozil in ljudje jih nismo vajeni voziti: "Neki Nemec si pripne prikolico, junija jo odpelje na morje in julija nazaj. To je vse, kar ima izkušenj z njo."

Največ težav s pravilnim oblikovanjem reševalnega pasu je vsekakor v poletni sezoni. "Ne samo zaradi gostote prometa, ampak tudi zaradi vsega tranzita, ki ga imamo. Slovenci koncept reševalnega pasu ‒ tudi zahvaljujoč medijem ‒ že zelo dobro poznamo, vsaj v teoriji. Kadar je v zastoju večina slovenskih voznikov, vse skupaj deluje lažje in lepše kot takrat, kadar smo v manjšini," opaža Albreht.

Pravilno oblikovan reševalni pas ‒ poglejte, koliko je pa zdaj prostora! Foto: BoBo

Italijanski reševalni pas je odstavni
In kakšna so pravila v tujini? V Evropi ni enotne ureditve. Večina držav ‒ od Hrvaške, Nemčije, Nizozemske, Češke ... ‒ imajo sicer pravila sredine, toda denimo v sosednji Italiji, od koder prihajajo tudi številni vozniki na naše ceste, intervencijska vozila vozijo po odstavnem pasu.

Kdaj poenotenje na ravni EU-ja? Foto: BoBo

Kot dober zgled naš sogovornik omenja avstrijske voznike, ki reševalni pas večinoma oblikujejo takoj, ko jim hitrost na avtocesti pade pod 60 kilometrov na uro. "Medtem ko imajo Nemci, ki jih vsi poveličujemo kot neznansko kulturne voznike, z reševalnim pasom velike težave," pravi Albreht, ki si želi, da bi se začeli drugi zgledovati po nas.

"Definitivno bi bilo dobro, da bi direktiva EU-ja poenotila pravila na evropski ravni. Za zdaj imajo države možnost, da same postavijo pravila," meni ustanovitelj Zavoda reševalni pas, ki sicer obžaluje ‒ čeprav so to večkrat javno poudarjali ‒, da do tega poenotenja ni prišlo niti v času, ko je imela Slovenija komisarsko mesto prav v resorju prometa ... Tega je od leta 2014 zasedala Violeta Bulc.

Če je prostor za manekenke v modrčkih ...
In kaj bi lahko po mnenju našega sogovornika še storili? Mobilne table spremenljive vsebine v primeru zastoja v trikotniku zdaj eno sekundo prikazujejo zastoj, eno sekundo pa klicaj. "Meni se to ne zdi smiselno, zato sem predlagal, da bi klicaju ali zastoju sledila animacija reševalnega pasu," odgovarja Albreht, ki je pred več kot letom dni predlagal, da bi ta način vsaj preizkusili v znanih območjih zastojev ‒ na primer pri rušenju cestninskih postaj, vendar ni bilo posluha.

"Ker pa ne odneham, pošiljam to na različne naslove," se posmeji iskrivi reševalec, ki pravi, da je med akcijo ozaveščanja na počivališču Lom pretekli konec tedna končno dobil vtis, da se tudi Darsovi vodje upravljanja prometa strinjajo in bodo stvar preučili. "Verjamem, da bo to v kratkem zaživelo. Na novih tablah to animacijo že imajo programirano in to je že en znak, da se bo to res začelo uporabljati."

Poleg poenotenja na evropski ravni in animacijskih tabel si Albreht želi še več transparentov. "Več kot je tega, bolj pride ta rdeča puščica ljudem v podzavest. Razumem tudi to vizualno onesnaženost, da tega ne sme biti preveč. Ampak dokler so lahko tam manekenke v modrčkih, mislim, da bi lahko bili tudi ti transparenti na nadvozih." Pa še kakšno večjo tablo ob vstopu v državo, v slogu informativnih tabel, kjer so zapisana prometna pravila za vse tujce, ki vstopajo v Slovenijo, pogreša.

V Nemčiji za pol milijona, pri nas za tisočaka glob
"In policijskega nadzora je premalo," pravi Albreht, ki si želi več policije, pa počasi že tudi kaznovanja ‒ ne ravno ob prometnih nesrečah, pač pa ob vsakodnevnem zgoščenem prometu.

"V prvi fazi nisem bil za neko regresivno različico in inkasantstvo, ker sem mnenja, da je treba dati ljudem najprej možnost, da se naučijo in dojamejo, zakaj in kako se je treba pravilno razvrščati. Po vseh teh letih pa bi bil že čas, da se tudi policija spravi v neki zastoj, posname kršitelje in potem izda plačilne naloge," meni.

"Dobimo poziv, gremo v gasilski dom, se opremimo, intervencijska vožnja pa je dejansko mrtev čas, predvsem za poškodovanca. Takrat se nič ne dogaja, samo hitimo, da bomo čim prej, in če smo v tem času še ovirani, smo jezni. Jezni smo, če se ne moremo prebiti zraven."

Anže Albreht

"V Tepanjah podirajo cestninsko postajo. Vemo, da je tam vsak dan vsaj štirikilometrski zastoj. Skozenj bi šla lahko policijska patrulja s kamero, opremljeno po njihovih standardih. In tisti, ki ne stojijo pravilno, bi potem dobili na dom položnico. Mislim, da bi to lahko naredili dvakrat, trikrat v kakšnem odmevnem zastoju in nato javno objavili, koliko denarja so pokasirali, objavili še kakšen posnetek in menim, da bi se to potem prijelo tudi tistih, ki zdaj mislijo, da so nedotakljivi," je prepričan.

Nepravilno razvrščanje je namreč prekršek, za katerega je zagrožena globa v višini 200 evrov. "Enako kot v Nemčiji, mimogrede. Ampak oni so lani na ta račun izrekli za 480.000 evrov glob, Slovenci pa 1.600 evrov!" zaključi z nazorno primerjavo.