Z Andrejem Jurejevčičem smo na velikih okenskih policah ljubljanskega Nebotičnika posejali nekaj vrst zelenjave. Postopek podrobneje predstavljamo v oddaji Na vrtu, premierno na ogled v soboto, 16. februarja 2019, ob 16.30 na TVS1.

Na velikih okenskih policah ljubljanskega Nebotičnika smo posejali nekaj vrst zelenjave. Foto: Ana-Marija Berk
Na velikih okenskih policah ljubljanskega Nebotičnika smo posejali nekaj vrst zelenjave. Foto: Ana-Marija Berk

Zelenjavo pa lahko imamo ves čas pri roki, no, vsaj takšno, pomanjšano različico. Tako imenovano mikrozelenjavo goji vse več navdušencev nad svežim, doma vzgojenim pridelkom. Da je zadeva res preprosta in ne zahteva veliko vrtnarskega znanja, nam je pokazal Andrej Jurejevčič. Z ducatom vrst mikrozelenjave oskrbuje nekaj ljubljanski restavracij.

Ekološka semena, ki se že dobijo v Sloveniji, posejemo v dobro zalito zemljo, za nekaj dni postavimo v temnejši prostor, nato pa na okensko polico. Foto: Ana-Marija Berk
Ekološka semena, ki se že dobijo v Sloveniji, posejemo v dobro zalito zemljo, za nekaj dni postavimo v temnejši prostor, nato pa na okensko polico. Foto: Ana-Marija Berk

Za vzgojo mikrozelenjave je dovolj svetel prostor, staro cvetlično korito in nekaj kakovostne zemlje. Pri sejanju pazimo, da semena niso pregosto skupaj. Če se pojavi plesen, posevek zavržemo; najverjetneje smo ga preveč zalivali.

Več kot nekaj pesti dobrega substrata in kakšne (odpadne) embalaže ali cvetličnega korita skoraj ne potrebujemo. Ekološka semena, ki se že dobijo v Sloveniji, posejemo v dobro zalito zemljo, za nekaj dni postavimo v temnejši prostor, nato pa na okensko polico. Redno zalivamo tako, da je zemlja ves čas vlažna, ne pa suha ali premokra. Na svetlobi večina semen skali in zraste v 7 do 14 dneh.

Za vzgojo mikrozelenjave je dovolj svetel prostor, staro cvetlično korito in nekaj kakovostne zemlje. Foto: Ana-Marija Berk
Za vzgojo mikrozelenjave je dovolj svetel prostor, staro cvetlično korito in nekaj kakovostne zemlje. Foto: Ana-Marija Berk

Grah, rukola, redkvica, melisa in druge vrste so ob "žetvi" videti kot pomanjšana kopija odraslih rastlin, vsebujejo pa lahko tudi do 40-krat več hranil in vitaminov. Rastlinice porežemo kak centimeter nad zemljo. Pojemo jih lahko v celoti, hranila so nakopičena v steblu in listih. Pohrustajmo jih čim bolj sveže, saj v hladilniku ne zdržijo več kot kak dan.
Kot okras se zaradi pestrosti barv, velikost in oblik podajo domala k vsaki jedi, še bolje pa je, da jih dodamo v sendviče, solate, k prilogam ali umešanim jajcem.

Kot okras zaradi pestrosti barv, velikost in oblik se mikrozelenjava poda domala k vsaki jedi, še bolje pa je, da jo dodamo v sendviče, solate, k prilogam ali umešanim jajcem. Foto: Ana-Marija Berk
Kot okras zaradi pestrosti barv, velikost in oblik se mikrozelenjava poda domala k vsaki jedi, še bolje pa je, da jo dodamo v sendviče, solate, k prilogam ali umešanim jajcem. Foto: Ana-Marija Berk

Že nekaj let so za mnoge zanimivi kalčki. Mikrozelenjava se od njih razlikuje že na prvi pogled. Je vsaj dvakrat večja in bolj razvita. Zraste na zemlji, medtem ko se drobnejši kalčki razvijajo le s pomočjo rednega izpiranja z vodo.

Mikrozelenjavo so pred več kot 30 leti začeli vzgajati v ZDA. Tam so z njo krasili jedi v prestižnih restavracijah. Gibanje se uspešno seli tudi k nam.