Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s policijo, Darsom, Zavodom Reševalni pas in raziskovalcem trajnostne mobilnosti Andrejem Brglezom začela akcijo "Vozi desno, prehitevaj levo", s katero bi radi naslovili perečo težavo vožnje po prehitevalnem pasu.

Kot poudarjajo, je prehitevalni levi pas na avtocesti namenjen zgolj prehitevanju, in ne stalni vožnji, zato bi radi z akcijo voznike pozvali k pravilni vožnji po avtocesti, s čimer bi dosegli tudi bolj tekočo in varnejšo vožnjo.

Avtoceste sicer veljajo za najvarnejše ceste, na katerih je glede na število vozil in prevožene razdalje veliko manj prometnih nesreč kot na drugih cestah, vendar opažajo, da vse več voznikov uporablja levi prometni pas za vožnjo po avtocesti in ne upoštevajo, da je namenjen zgolj prehitevanju. Zaradi neupravičene uporabe prehitevalnega pasu se namreč lahko zmanjša hitrost vseh vozil na avtocesti, v času prometnih konic pa se lahko promet celo popolnoma ustavi.

Prepogosta vožnja po levem pasu
Kot je povedala v. d. direktorice Agencije za varnost prometa Vesna Marinko, je to prva tovrstna akcija pri nas, z njo pa so se odzvali na aktualne razmere na naših avtocestah. Z akcijo bi radi dosegli, da bodo vozniki odgovornejši, avtoceste pa varnejše in bolj pretočne. Povedala je tudi, da je bilo lani na avtocestah v Sloveniji 1.256 prometnih nesreč, 26 odstotkov od tega je bilo naletov v zadek, del teh pa je gotovo bil posledica fantomskih zastojev, ki nastajajo tudi zaradi nepravilne vožnje po levem pasu.

Vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun je dodal, da policija, tako kot večina uporabnikov avtocest, opaža, da vozniki pogosto vozijo po levem prometnem pasu in se ne vračajo na desni pas. Zato se pogosto zgodi, da je prometni tok na desnem pasu hitrejši, kar povzroča težave, saj se zmanjšuje pretočnost prometa in nastajajo zastoji. Pojavi se tudi slaba volja, ki lahko vpliva na nestrpno vožnjo in privede do nezgod.

Vozniki na prehitevalnem pasu vztrajajo predvsem v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah, ko so prepričani, da bodo tako hitreje pripeljali na cilj. A to ni prav, saj na policiji opozarjajo, da je vožnja po levem prometnem pasu ne le nezaželena, ampak tudi prepovedana, za prekršek pa je predvidena kazen 150 evrov. V okviru akcije bodo povečali tudi nadzor početja voznikov, ki ga bodo najprej izvajali na področju Policijske uprave Novo mesto, kjer bodo voznike predvsem opozarjali, v skrajnem primeru pa tudi kaznovali.

Več voznikov na prehitevalnem kot na voznem pasu
Na konferenci je bila tudi specialistka za to področje v Službi za upravljanje prometa in prometne varnosti na Darsu Nataša Kovše, ki je poudarila, da tudi pri Darsu ugotavljajo pomen ustrezne uporabe voznih pasov na avtocestah in hitrih cestah. Uporaba voznega pasu je namreč ob normalnih prometnih obremenitvah pravilna in varnejša od vožnje po prehitevalnem pasu. A poudarja tudi, da je v izredno gostem prometu v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah ta priporočila pogosto nemogoče upoštevati, zato priporočila za vožnjo po desnem pasu veljajo predvsem v zmernih razmerah.

Na pomurski avtocesti po voznem pasu, na primorski pač ne
Pri Darsu so s pomočjo štetja prometa ugotovili, da na prometno najmanj obremenjeni pomurski avtocesti vozniki bolj ali manj vozijo po voznem pasu, drugače pa je denimo na odseku primorske avtoceste med Vrhniko in Brezovico, kjer so v nedeljo, 15. septembra, zvečer denimo ugotovili, da je 1.400 voznikov vozilo po voznem pasu, kar 2.000 pa jih je bilo na prehitevalnem.

Poleg tega so vozniki na voznem pasu vzdrževali priporočljivo medsebojno razdaljo dveh sekund, na prehitevalnem pa se je ta zmanjšala na sekundo. Ugotavljajo tudi mejo, pri kateri je pozivanje voznikov k vožnji na desnem pasu še smiselno in kdaj promet postane tako gost, da priporočila niso smiselna, saj sta oba pasova zasedena.

Ta na avtocesti znaša 1.400 vozil na enem oziroma 2.800 vozil na obeh pasovih, kar se ob jutranjih konicah najpogosteje zgodi na štajerski avtocesti med Vranskim in Ljubljano. Na drugih avtocestah kljub gneči običajno ni takšne gostote prometa.

Za fantomske zastoje vozniki krivi sami
Organizatorji akcije opozarjajo tudi na tvorbo tako imenovanih fantomskih zastojev, ki so posledica padca hitrosti zaradi povečanega števila vozil na cesti. Vozniki se morajo zato večkrat nepričakovano ustaviti, potem pa spet speljejo, kot da se ni nič zgodilo.

A vzrok za nastanek takšnih zastojev je predvsem ravnanje voznikov, ki vozijo s prekratko varnostno razdaljo, prepozno zmanjšujejo hitrost ob dohitevanju počasnejših vozil in tudi druge voznike prisilijo k zmanjšanju hitrosti. V skrajnem primeru fantomski zastoji povzročijo tudi nalete. Fantomskim zastojem se lahko izognemo z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji, pravočasnim prilagajanjem hitrosti vozilom pred seboj in spremljanjem dogajanja na cesti. Pomembno je tudi menjavanje prometnih pasov brez vrivanja pred druge voznike.

Potrebna je strpnost
Kot pravi raziskovalec trajnostne mobilnosti Andrej Brglez, imamo dve možnosti. Lahko se prepustimo malodušju in v koloni nesrečno nergamo, se jezimo ter izgubljamo živce, lahko pa stvar vzamemo v svoje roke in stanje izboljšamo že zgolj s spremenjenim vozniškim slogom. Realnost jutranjega in popoldanskega dogajanja na avtocestah je, da se lahko vsi skupaj potrudimo in se peljemo tekoče s hitrostjo 60 kilometrov na uro ali pa se ob zaletavi vožnji ne bo nihče peljal 90 kilometrov na uro, saj se bomo prej ali slej znašli v zastoju, ki bi se mu lahko izognili.

Ustanovitelj Zavoda Reševalni pas Anže Albreht je na koncu znova poudaril pomen vzpostavitve reševalnega pasu, ki lahko ob prometni nesreči odloča o preživetju poškodovane ali kritično bolne osebe. Ugotovili so, da lahko reševalna vozila ob vzpostavljenem reševalnem pasu prihranijo do devet minut dragocenega časa. Vsak voznik se mora zato zavedati, da lahko hitijo na pomoč prav nekomu izmed njegovih bližnjih in da premik z vozilom na skrajno desno ali levo stran ne stane nič, lahko pa nekomu reši življenje.