Ciniki valentinovo radi povezujejo s potrošništvom. Foto: Reuters

Številni iz srednje in starejše generacije sicer še vedno dvomijo o njegovi iskrenosti in ga razumejo predvsem kot potrošniški praznik in uvoz iz Amerike. Mladi pa se ne obremenjujejo s takšnimi razmišljanji, saj ga poznajo od malih nog.

Slovenci se do praznika zaljubljencev vedemo kot del globalne družbe. Smo del globalnih oblik družabnosti ob tem dnevu, ki jih v resnici ženejo kapitalski interesi, ki strežejo nekaterim osnovnim človeškim željam, je za STA dejal Igor Pribac z oddelka za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Bolj je praznik razširjen, večje zadovoljstvo imajo udeleženci v tej igri, je izpostavil.

Antropologinja Svetlana Slapšak pa je spomnila, da smo praznik v Sloveniji v 90. letih spoznali prek trgovin. Te so ga po njenih besedah predstavile z namenom, da bi iz nas izvabile nekaj denarja.

Iz Evrope v Ameriko

Prve povezave godu sv. Valentina z romantično ljubeznijo segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, kjer je bil 14. februar po izročilu dan, ko se "ptički ženijo". Takšno ljudsko verovanje je omenjal tudi oče angleške literature Geoffrey Chaucer konec 14. stoletja.

Najstarejše ohranjeno voščilo za valentinovo je z začetka 15. stoletja. Za svojo ženo ga je leta 1415 sestavil vojvoda orleanski, ki je bil tedaj zaprt v Londonu.

Angleški izseljenci so izročilo valentinovega prinesli v Ameriko v 19. stoletju.