A Ferrari LaFerrari (2015) in Bugatti Veyron EB 16.4 Coupe (2010). Foto: Reuters
A Ferrari LaFerrari (2015) in Bugatti Veyron EB 16.4 Coupe (2010). Foto: Reuters

Švica je avtomobile zasegla leta 2016, ko so proti Teodorinu Nguemi Obiangu, sinu predsednika Ekvatorialne Gvineje, ki obenem zaseda tudi stolček podpredsednika te z nafto in zemeljskim plinom bogate afriške države, uvedli preiskavo zaradi suma korupcije. Februarja letos so švicarski organi pregona preiskavo opustili, zasežene avtomobile pa namenili za prodajo na javni dražbi. Denar bo šel v dobrodelne namene, velika večina, dobrih 21 milijonov evrov, predvsem socialnim projektom v Obiangovi domovini.

Na dražbi, ki jo je organizirala britanska dražbena hiša Bonhams, potekala pa je v golfklubu v Cheserexu v bližini Ženeve, so tako ponudili vseh 24 zaseženih avtomobilov, pa tudi 50 drugih, precej manj vrednih avtomobilov. A največ pozornosti je bilo, jasno, namenjene ravno Obiangovi zbirki. "Takšni avtomobili bi bili že samostojno najdragocenejši dragulj v vsaki zbirateljski kolekciji, ampak toliko takšnih avtomobilov na kupu ... To je pa res nekaj neverjetnega," je pred dražbo za BBC dejala tiskovna predstavnica dražbene hiše Lynnie Farrant.

Avtomobili so zanimanje poželi med dražitelji z vsega sveta, največ pa jih je prihajalo iz Evrope, je še povedala. Več t. i. superavtomobilov je sicer na koncu kupil posrednik za stranko iz Dubaja (Združeni arabski emirati), je po dražbi tiskovni agenciji Reuters zaupal eden izmed dražiteljev.

Lamborghini Veneno Roadster 2014 prodan za 8,3 milijona frankov

Največ pozornosti je sicer pritegnil eden najredkejših in najdražjih avtomobilov na svetu, Lamborghini Veneno Roadster iz leta 2014, ki lahko doseže hitrost 354 kilometrov na uro in ki so ga pri Lamborghiniju izdelali ob svoji 50-letnici delovanja. Zanj je na koncu anonimni kupec odštel kar 8,28 milijona švicarskih frankov oz. 7.624.309 evrov, kar je obenem tudi rekorden znesek, ki ga je kdo kadar koli odštel za kakšnega lamborghinija.

Najdražji lamborghini na svetu: Lamborghini Veneno Roadster (2014). Foto: Reuters
Najdražji lamborghini na svetu: Lamborghini Veneno Roadster (2014). Foto: Reuters

51-letnega sina ekvatorialnogvinejskega predsednika so švicarski organi pregona začeli preiskovati oktobra 2016, ko je v kratkem časovnem obdobju kar osemkrat priletel v Ženevo in se odpravil naravnost v tamkajšnje banke, na dogajanje pa so jih opozorili francoski kolegi, ki so Obianga zaradi sumov poneverbe in pranja denarja preiskovali že od leta 2011.

Poravnava: opustitev pregona v zameno za avtomobile (in denar)

Švicarski kriminalisti so Obiangu očitali korupcijo, pranje denarja in zlorabo javnih sredstev, a je 51-letnik na koncu s tožilstvom dosegel dogovor, da opusti pregon, v zameno pa mu Obiang prepustil svojo zbirko superavtomobilov (takrat ocenjeno na 18,5 milijona švicarskih frankov) in poravna globo v vrednosti 1,3 milijona frankov.

Francosko tožilstvo medtem take poravnave ni doseglo. Primer je šel na sodišče, ki je najverjetnejšega prihodnjega predsednika Ekvatorialne Gvineje oktobra 2017 obsodilo na triletno pogojno kazen.

Septembra lani se je Obiang znova znašel v podobnih težavah, ko je skupaj s še devetimi potniki z državnim letalom priletel v Brazilijo. Brazilske obmejne oblasti so letalo, potnike in njihovo prtljago natančno preiskale in v 19 torbah našle 1,4 milijona ameriških dolarjev v gotovini in 20 dragih ur, skupaj vrednih kar 15 milijonov dolarjev.

Teodoro Nguema Obiang Mangue. Foto: AP
Teodoro Nguema Obiang Mangue. Foto: AP

Ekvatorialna Gvineja, ena najhujših kršilk človekovih pravic

Teodoro Nguema Obiang Mangue (z vzdevkom Teodorin) je, kot omenjeno, sin Teodora Obianga Ngueme Mbasoga, ki je vodenje Ekvatorialne Gvineje prevzel leta 1979 z vojaškim udarom in iz urada predsednika nagnal svojega strica. Od takrat Gvineji vlada s trdo roko. In čeprav je ta mala afriška država po BDP-ju najbogatejša v Afriki, tega velika večina prebivalcev niti približno ne čuti, saj bogastvo v rokah drži zgolj peščica ljudi, drugi pa životarijo. Kar polovica prebivalstva nima dostopa do pitne vode, 20 odstotkov otrok pa umre do svojega petega leta starosti. Po indeksu človekovega razvoja je Ekvatorialna Gvineja na 135. mestu.

Država pod avtokratsko vlado Teodora Obiang Ngueme Mbasoga si je tako že večkrat "prislužila" prvo mesto na lestvici po kršitvah človekovih pravic, država je med najslabšimi glede na medijsko svobodo, njen predsednik pa je po mnenju ameriške nevladne organizacije Freedom House "najhujši med najhujšimi".

Teodorin, sicer znan plejboj, vajen življenja na veliki nogi, je bil več let minister za kmetijstvo in gozdarstvo (mimogrede, njegova plača je znašala 3.200 evrov na mesec), od leta 2012 pa je ekvatorialnogvinejski podpredsednik in ‒ čeprav je ekvatorialna Gvineja uradno demokratična republika ‒ najverjetnejši očetov naslednik.