Boylu sta se na romanju del poti pridružila dva prijatelja, ki pa mu očitno nista bila zadostna motivacija. Foto: EPA
Boylu sta se na romanju del poti pridružila dva prijatelja, ki pa mu očitno nista bila zadostna motivacija. Foto: EPA

Najprej bom prehodil Veliko Britanijo, se vmes naučil francosko, nato pa jo bom še enkrat mahnil proti Porbandarju.

Mark Boyle

28-letni Mark Boyle, ki je želel dokazati, da je mogoče potovati tudi povsem brez denarja, je priznal, da je na težave naletel že prvo minuto, ko je z Otoka prišel v francosko pristanišče Calais. "Ne le, da nihče ni govoril angleško, vsi so me imeli za še enega izmed mnogih svobodomiselnih popotnikov z nahrbtnikom, kar je popolno nasprotje mojega romanja. To me je zelo prestrašilo, poleg tega sem bil že skoraj brez hrane, premražen, spal nisem že nekaj dni."

Svetovali so mu, naj gre raje v Belgijo, kjer so ljudje bolj pripravljeni govoriti angleško, a se mu je 170 kilometrov dolga pot zdela prezahtevna. "Nisem imel druge izbire, kot vrniti se v domovino."

Gandi zaenkrat nedosegljiv
Boyle se je iz svojega doma v Bristolu na zahodu Anglije odpravil konec januarja, njegov končni cilj pa je bilo indijsko mesto Porbandar, rojstni kraj Mahatme Gandija, 14.500 kilometrov stran. Za pot, na katero se je odpravil s povsem praznimi žepi, saj je želel, "da je njegovo življenje pravo sporočilo ljudem", je načrtoval dobri dve leti.

A kljub jezikovni prepreki, ob katero je "trčil" v Franciji, ni obupal. "Najprej bom prehodil Veliko Britanijo, se vmes naučil francosko, nato pa jo bom še enkrat mahnil proti Porbandarju."

Najprej bom prehodil Veliko Britanijo, se vmes naučil francosko, nato pa jo bom še enkrat mahnil proti Porbandarju.

Mark Boyle