Prava mala mojstrovina je tudi uvodna špica Pravega detektiva, sestavljena iz fotografij Richarda Misracha, ki se ukvarja prav z novo ameriško krajino. Foto: Youtube
Prava mala mojstrovina je tudi uvodna špica Pravega detektiva, sestavljena iz fotografij Richarda Misracha, ki se ukvarja prav z novo ameriško krajino. Foto: Youtube
Na koncu ni šlo za to, kdo je morilec, ampak kako se je čez leta razvil buren in kompleksen odnos med našima protagonistoma. Foto: HBO
Matthewu McConaugheyju za njegovo vlogo padlega detektiva Rusta Cohla že napovedujejo emmyja. Foto: HBO
Seriji so očitali enoplastne ženske like, večinoma ustvarjene za zabavo moškim. Michelle Monaghan je bila edina z razmeroma izdelanim likom. Foto: HBO
Pravi detektiv je bil že od začetka zasnovan antološko (tako kot American Horror Story), kar pomeni, da bo nova sezona s popolnoma novimi liki, novim zapletom in novimi ustvarjalci - vključno z igralci in režiserjem. Foto: HBO

V ZDA je bil tisti težko pričakovani dan D v nedeljo, pri nas pa smo si lahko zadnji del ogledali včeraj. Celotna zasnova Pravega detektiva je bila taka, da smo bili pravi detektivi pravzaprav vsi mi, gledalci, ki smo kosti, ki nam jih je metal ustvarjalec serije Nic Pizzolatto, grabili kot poblazneli ter ustvarjali vsak svojo teorijo in iskali morilca.

Literarne in filozofske reference, dvoumna imena, pomenljiva ikonografija, okultna simbolika, skrivnostno izrečeni stavki in obilica drobnih "ključev" in "indicev" (vsaj zdelo se je tako) so nedvomno gradili ambiciozno, (preveč?) zapleteno celoto, ki je Pravega detektiva dvignila krepko nad povprečje klasične detektivke "who dunnit?", kot temu pravijo Američani, in na raven popkulturnega fenomena.

Vsak ponedeljek je bil splet poln novih teorij, novih opaženih podrobnosti, novih referenc na starejšo ameriško literaturo ali pa na bajeslovne pripovedke. Že takrat so avtorji serije opozarjali gledalce, naj se umirijo in da "to ni ena izmed serij, ki hoče biti pametnejša od njih", da pa vseeno hočejo, da gledalci razmišljajo. Ni pomagalo, in čeprav sta bila že 6. in 7. del precej bolj klasična od enigmatičnih začetnih delov s počasnim, lenobno louisianskim tempom, so bili gledalci pred 8. delom napeti kot struna.

Napaka v sistemu
Da je bilo zanimanje za finale res izjemno, najzgovorneje priča podatek, da se je HBO GO, HBO-jev spletni predvajalnik, med zadnjo epizodo zaradi navala začasno sesul. Prvo predvajanje si je ogledalo 3,5 milijona ljudi (50 odstotkov več kot za prvi del), končna številka za zadnjo epizodo pa se je ustavila pri 4,9 milijona, kar je največ za premierno sezono katere koli HBO-jeve serije po seriji Pod rušo leta 2001.

Pa je bil ves pomp upravičen? Kakor za koga. Serija je bila nedvomno mojstrsko posneta, prava vizualna in režiserska (zahvaljujoč Caryju Fukunagi) paša za oči. Dialogi so bili vrhunski in brezkompromisni, kamera in glasbena podlaga pravi umetniji, suspenz zgrajen brezhibno, Pizzolattov um pa je pletel tako intelektualno zahtevno mrežo, da je na koncu ni zmogel na isti ravni izpeljati do konca in je Pravi detektiv v finišu malenkost zvodenel v razmeroma klišejsko detektivko. Povedano drugače: Manj Twin Peaks, bolj Skrivnostni otok (Lost).

Da ne bi razkrili preveč, lahko rečemo zgolj, da je imel Pizzolatto prav, ko nas je svaril, da poanta Pravega detektiva ni, kdo je morilec, ampak medsebojni odnos med detektivoma Martyjem Hartom in Rustom Cohlom, ki sta ju tako izjemno upodobila Woody Harrelson in Matthew McConaughey. Zlasti zadnji je prav s Pravim detektivom dokazal, da njegova z oskarjem nagrajena vloga v Klubu zdravja Dallas ni noben trenutni preblisk, ampak da so vse hvale karierni renesansi 44-letnega Teksašana več kot upravičene.

V pričakovanju druge sezone
Ko so Pizzolatta pri Entertainment Weeklyju vprašali, zakaj se je, proti pričakovanju številnih, odločil za srečen konec, je Pizzolatto, za katerega je to prvo delo za televizijo, odgovoril: "Zaradi več razlogov. Nikdar več ne bomo preživljali časa s tema dvema fantoma. In ubiti glavne like je na televiziji postala lahka bližnjica do katarzičnih občutij. Zato se mi je zdelo, da če bi fanta ubil ali pa bi se z njima zgodilo kaj še skrivnostnejšega, bi bilo to enako, kot če bi serija zavila v nadnaravno. Zame izziv ni bil le, kako pustiti glavna lika živa, ampak pokazati čez popotovanje pravo spremembo njunih karakterjev."

HBO sicer, malce presenetljivo, kljub izjemnemu uspehu prve sezone Pravega detektiva druge sezone serije, zgrajene kot antologija, še ni naročil, a je Pizzolatto osnutek že spisal. "Še vedno ga pilim. Ampak groba ideja je: žilave ženske, slabi moški in skrivnostna okultna zgodovina ameriškega transportnega sistema. Sem bil že na zelo dobri poti pri pisanju, a je bilo ob koncu prve sezone veliko hrupa, ki je malce porušil moj mir."

Skratka, Pizzolatto bo z drugo sezono morda tudi malce utišal nekatere kritike (natančneje: kritičarke), ki so se pritožili, da je Pravi detektiv skrajno seksističen in "grdo ravna" s svojimi ženskimi liki, ki da so zgolj prevarane žene, prostitutke ali pa lepi in prsati okraski. V drugi sezoni utegnejo biti vloge zamenjane.