Ledena dežela se letos lahko pohvali z najdaljšim ledenim toboganom doslej. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ledena dežela se letos lahko pohvali z najdaljšim ledenim toboganom doslej. Foto: BoBo/Borut Živulović

Idejni vodja ledene dežele Miro Rismondo je v pogovoru s Špelo Močnik za oddajo Dobro jutro pojasnil, da so se težko odločili, kakšno temo bi izbrali, zato so se preprosto osredotočili – na Ljubljano. "Ljubljana ima vse, ima Plečnika, imamo Rimljane, koliščarje, kar želimo."

Ledeno deželo tudi letos sestavlja pester nabor skulptur. Ekipa umetnikov je za njihovo izdelavo porabila 60 ton ledu. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ledeno deželo tudi letos sestavlja pester nabor skulptur. Ekipa umetnikov je za njihovo izdelavo porabila 60 ton ledu. Foto: BoBo/Borut Živulović

Obiskovalci bodo lahko med sprehajanjem med ledenimi skulpturami videli rimsko vojaško vprego, Argonavtsko ladjo, koliščarje, Codellijev avtomobil, po sedmih letih pa so se v Ledeno deželo znova vrnile tudi jaslice. Kot najpomembnejšo skulpturo Rismondo sicer izpostavlja Plečnikovo Katedralo svobode, arhitektovo zamisel za slovenski parlament, ki jo je udejanjil Janez Dolšak.

Letos so za izdelavo skulptur porabili 60 ton ledu, da so z motornimi žagami, dleti in drugim orodjem oblikovali podobe iz ledu, pa je njegova ekipa, ki jo sestavlja šest ljudi (poleg njega in slovenskih kolegov, še umetniki iz Mongolije, Finske ...), potrebovala 26 dni.

Delo poteka tako, da sodelujočim umetnikom razdelijo teme, kiparji pa si nato sami zamislijo, kako bodo zamisel udejanjili oz. kakšen kip bodo izdelali, je pojasnil Rismondo.

Ledena dežela bo za obiskovalce odprta od 29. novembra do 6. januarja.

Več pa v spodnjem prispevku.

Ledena dežela znova odpira svoja vrata.