Razlog, zakaj je pisanje pisma in fizično pošiljanje boljše od oddajanja radijskih valov, je pomanjkljivost slednjih pri potovanju - valovi se namreč pri dolgi poti razpršijo in izgubijo del informacije, ki jo nosijo.

Profesor Christopher Rose iz New Jerseya to primerja z jakostjo žarka iz svetilnika, ki z razdaljo izgublja svojo moč. Enako je tudi z laserskim žarkom, ki pa vendarle omaga po daljši poti.

Tako je znanstvenik razmišljal, kako bi spravil čim več informacij po brezžičnem kanalu oddajanja. Če prejemnik ne posluša določene radijske frekvence ali če ga ne zadene, je sporočilo treba pošiljat ves čas in neštetokrat. Informacija, ki pa je fizično shranjena v kuverti, dospe na cilj in tam čaka, da jo nekdo pobere.

Tako sklepa, da bi bila lahko sporočila vesoljčkov zapisana v organski material asteroidov, ki padajo tudi na Zemljo. Torej, če naglica oziroma hitrost sporočanja ni pomembna, je sporočanje prek zapisov v takšne leteče objekte veliko bolj učlinkovito kot po elektronskih medijih.