Bellini živi v vasi San Felice Panaro, kar je približno 30 kilometrov od Modene, kjer je tudi svetovno znani izdelovalec sličic Panini, kar je morda tudi eden izmed razlogov, da se je tega konjička lotil.

Sličice je začel zbirati, ko je bil star 13 let, potem pa je imel večletni premor, saj so ga, kor je dejal, bolj zanimale punce. Kmalu po poroki – poročil se je pri 19 letih – pa se je zbiranja sličic znova lotil in se tokrat konjičku tudi popolnoma predal. Oglase, s katerimi je iskal in menjal sličice ter albume, je objavljal tudi v različnih svetovnih časopisih.

"Mesečno sem prejel med 600 in 700 pisem, kar je bil začetek dopisovanja in prijateljstev. Nekatera so se ohranila do danes," je pojasnil. Danes namesto pisem piše kar elektronska sporočila, teh letno pošlje približno 5.000. "Za nalepke dnevno porabim od štiri do šest ur," je 54-letni Bellini še dodal za AFP.

Njegove žene Giovanne, ki je prav tako nogometna navdušenka, možev konjiček in to, da je Paninijeva tovarna skorajda možev drugi dom, ne moti. "Podpiram ga in tudi meni je všeč. Zaradi tega je vedno doma, kjer lahko pazim nanj, in tako tudi ne hodi v bar."

Italijanski zbiratelj pa v svoji zbirki nima zgolj Paninijevih albumov, temveč tudi albume lige prvakov, ki jih izdaja Topps.

Za sličice letno zapravi med 4.000 in 5.000 evrov, albume pa skrbno hrani na temperaturi 23 stopinj Celzija. Glede svoje zbirke, ki jo je skrbno arhiviral tudi na računalniku, trdi, da ni nič na prodaj, ker pravi zbiralci kupujejo in menjajo, prodajajo pa ne.

Njegove albume si je občasno mogoče ogledati na razstavah, Bellini pa je najbolj ponosen na album za svetovno prvenstvo leta 1970. "Paninijev prvi mednarodni album."

Bellini upa, da bo njegovo tradicijo nadaljeval vnuk, ki pa bo pred tem najprej moral v polnosti razumeti pomen zbiranja teh sličic, je sklenil za AFP.