Glavato kareto ogrožajo ribolov, uničevanje obmorskih življenjskih prostorov, umetna osvetlitev na gnezdiščih, trki s plovili in bioakumulacija težkih kovin. Foto: Reuters
Glavato kareto ogrožajo ribolov, uničevanje obmorskih življenjskih prostorov, umetna osvetlitev na gnezdiščih, trki s plovili in bioakumulacija težkih kovin. Foto: Reuters
Zaradi številnih plenilcev preživi zelo malo želvjih mladičev. Foto: Reuters

da se lahko na plažo, na kateri so se izvalile, brez težav vrnejo še več desetletij po tem, ko so jo že zapustile.

Glavate karete, morske želve, ki živijo v vseh toplejših morjih, pojavljajo pa se tudi pri nas, se na svoja gnezdišča vrnejo s pomočjo magnetne signature obale, na kateri so se izvalile.

Ameriški znanstveniki so namreč ugotovili, da si želve nagonsko zapomnijo natančno moč magnetnega polja, ki jih obkroža ob izvalitvi. Tudi če zaradi iskanja hrane v svojem izjemno dolgem življenju (doživijo namreč 100 let in več) želva odplava daleč na odprto morje, se je sposobna vrniti na domačo obalo. Številne želve tako brez prestanka preplavajo razdalje, ki presegajo 80 kilometrov.

Ameriškim znanstvenikom pa je na podlagi genskih zapisov več kot 800 gnezd morskih želv vrste glavata kareta uspelo ugotoviti tudi, da so si gensko bolj podobne želve, ki gnezdijo na obalah s podobno signaturo magnetnega polja, kot tiste, ki gnezdijo geografsko bliže, pišejo ameriški mediji.

Pojavlja se tudi pri nas
Glavata kareta zraste od 70 cm do 100 cm. V primerjavi z drugimi morskimi želvami pa ima zelo veliko glavo in močne čeljusti, s katerimi drobi oklepe jastogov in rakovic. V Sredozemlju je redna prebivalka in gnezdilka, v Jadranskem morju se znajde pogosto, vendar za zdaj še ni jasno, ali na obalah Jadranskega morja tudi gnezdi. V slovenskem morju pa se običajno pojavlja od oktobra do aprila.

Želve se lahko začnejo razmnoževati šele, ko dopolnijo 20 let. Ko je samica pripravljena na valjenje, odide na kopno, izkoplje luknjo v pesku in izvali jajca. Nato luknjo zakoplje. Jajčno lupino mladički prelomijo z usti in se po najkrajši mogoči poti napotijo proti morju.

Kako pa učinkuje magnetno polje?
Magnetno polje Zemlje je nevidni plašč, ki omogoča orientacijo živalim, navigacijo, telekomunikacijo, energetiko … Ščiti nas pred nevarnimi kozmičnimi žarki in Sončevim vetrom, ki bi lahko poškodovali naš DNK in povzročili številna rakava obolenja. V zadnjih 150 letih pa je magnetno polje izgubilo kar 15 % svoje moči in vsako leto je izgubi še malce več. Zaradi tega je Zemlja ranljivejša, s tem pa tudi življenje na njej.