Udeleženci v okviru delavnice
Udeleženci v okviru delavnice "prijetnega umiranja" za okoli 10 minut zlezejo v krste in v temi razmišljajo o svojem življenju. Foto: Reuters

Od leta 2012, ko je svoja vrata odprl Zdravilni center Hyowon, je svoj pogreb v okviru posebnih delavnic "lepega umiranja" uprizorilo že več kot 25.000 ljudi –, in to ne samo starejših, ampak vse generacije, od najstnikov do upokojencev.

V okviru delavnic se udeleženci najprej znebijo svojih vsakdanjih oblačil in si nadenejo pogrebna ogrinjala, nato njihovo "posmrtno" podobo ovekovečijo s fotoaparati, sledi pisanje oporoke, nato pa najpomembnejši del: ležanje v zaprti krsti, ki traja okoli 10 minut.

Ta čas ljudje navadno izkoristijo za razmislek o svojem življenju in prihodnosti, pojasnjuje Jeong Yong-mun, ustanovitelj pogrebnega zavoda in zdravilnega centra Hyowon, ki je začel organizirati pogrebe za žive ravno zato, da bi jih opomnil na vse, kar je lepega v njihovem življenju.

"Nimamo na voljo večnosti"

Prevelikokrat je namreč, je pojasnil v pogovoru za Reuters, pri svojem delu videl, da ljudje pridejo na pogrebe z obžalovanjem, ker niso v stik s pokojnikom stopili, dokler je bil ta še živ, in se z njim pogovorili, zgladili nesoglasja ... Veselijo ga tudi primeri, ko se prej sprti pobotajo na pogrebu skupnega prijatelja ali sorodnika, a se ob tem vedno sprašuje, zakaj tovrstni spori tako dolgo trajajo. "Nimamo na voljo večnosti," je opozoril in dodal: "Zato se mi zdi ta izkušnja tako pomembna: da se opravičimo in pobotamo prej in nato srečneje živimo življenje naprej."

V Južni Koreji je smrt sicer še vedno zelo tabuizirana. "Pomembno je, da se o smrti pogovarjamo, se nanjo pripravljamo že od malih nog," opozarja Yu Eun-sil, profesor in vodja oddelka za patologijo v univerzitetnem kliničnem centru Asan, ki je pred leti napisal knjigo o smrti. Knjiga je v Južni Koreji postala uspešnica.

Pred pogrebom se udeleženci tudi fotografirajo. Foto: Reuters
Pred pogrebom se udeleženci tudi fotografirajo. Foto: Reuters

Problematika samomorov

Poznavalce pa medtem skrbi predvsem zelo visoka stopnja samomorov – samomorilni količnik je leta 2016 znašal kar 20,2 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je svetovno povprečje po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 10,53 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa je leta 2017 po podatkih NIJZ-ja znašal 19,89.

Jeong priznava, da je imel že kar nekaj primerov ljudi, ki so imeli samomorilne misli, a mu jih je na srečo uspelo prepričati, da smrt ni rešitev. "Prepoznal sem ljudi, ki so se spraševali, ali ne bi bilo bolje čisto zares umreti, in jim pokazal, da ne bi bilo, da ta odločitev ne bi bila prava," je dejal in dodal: "Ljudem želim sporočiti, da vsak od njih šteje in da bi bil nekdo na tem svetu žalosten, če jih ne bi bilo več." "Sreča je v sedanjosti," je še poudaril.