Že filmi, v katerih je nastopala Marilyn Monroe, so popularizirali mit o neumnih blondinkah, s pojavom plavolask, kot je Paris Hilton, pa se je mit o neumnih plavolaskah še dodatno zasidral v podzavest ljudi. Foto: EPA
Že filmi, v katerih je nastopala Marilyn Monroe, so popularizirali mit o neumnih blondinkah, s pojavom plavolask, kot je Paris Hilton, pa se je mit o neumnih plavolaskah še dodatno zasidral v podzavest ljudi. Foto: EPA

Ko moški zagledajo plavolasko, se začnejo obnašati bolj neumno zaradi podzavestne predstave o manj inteligentnih blondinkah in številnih vicev, ki krožijo o svetlolasih dekletih. Moški naj bi se ob druženju z blondinkami podzavestno "spustili" na nižjo raven, ker menijo, da imajo opravka z manj inteligentnim človekom.

Raziskavo je potekala tako, da so moškim pokazali fotografije različnih žensk, ob čemer so morali odgovarjati na vrsto vprašanj. Izkazalo se je, da so ob fotografiji plavolask odgovorili večkrat nepravilno kot sicer. Nadaljnja analiza rezultatov je pokazala, da je njihov odziv posledica stereotipov o plavolaskah, zaradi česar so začeli razmišljati "kot blondinke".

Profesor pariške univerze, kjer je potekala raziskava, je dejal, da so s testiranjem pokazali, kako stereotipi vplivajo na ljudi in njihovo obnašanje. Že prej so namreč podobni testi pokazali, da v družbi starejših govorimo in hodimo počasneje, na podlagi testov pa je mogoče dokazati tudi rasne predsodke.

Začetek mita o "neumnih blondinkah"
Stereotip "neumnih blondink" se je prvič pojavil leta 1920 v romanu Gentlemani imajo rajši plavolaske avtorice Anite Loos. Zgodba je leta 1953 dobila še filmsko različico, v kateri je v glavni vlogi zaigrala Marilyn Monroe.

Po drugi strani pa znanstveniki pravijo, da ni neposredne povezave med barvo las in višino inteligenčnega kvocienta, saj naj bi ga imela Marilyn Monroe 170, kar je precej nad povprečjem.