Voda se umika in za seboj pušča vedno več obale. Foto: Reuters
Voda se umika in za seboj pušča vedno več obale. Foto: Reuters

Omenjeno jezero se namreč "napaja" iz reke Jordan, vendar je njen pretok vsako leto manjši, saj vodo sosednje države, Izrael, Palestina in Jordanija, uporabljajo za namakanje in kot vir pitne vode. Zato ves čas upada gladina slanega jezera (za približno meter na leto), poleg tega pa voda ves čas izhlapeva, kar le še prispeva k sloviti slanosti Mrtvega morja, ki v najbolj slanih delih znaša okoli 33 odstotkov. To sicer ni najvišja stopnja slanosti jezera oz. morja na svetu - bolj slano od Mrtvega morja je namreč Asalsko jezero v Džibutiju.

Okoljevarstvenike že nekaj let postopno zmanjševanje površine in globine Mrtvega morja močno skrbi, zaradi česar so jezero uvrstili na seznam ogroženih naravnih znamenitosti. Ena redkih še ohranjenih obal Mrtvega morja je plaža Metzoke Dragot, ki je udori zemlje in tako skrajno krčenje obale še niso prizadeli.

Nedavno se je na Zahodni breg odpravil tudi Reutersov fotograf, ki je v svoj objektiv ujel najpogostejše obiskovalce omenjene plaže: menihe, samotarje, mislece, pripadnike raznih judovskih in krščanskih sekt, ki v Jordanu oz. Mrtvem morju še vedno vidijo svet kraj, pa tudi turiste, ki si privoščijo bodisi blatno kopel bodisi preizkusijo lebdenje v slani vodi.