V Šentjerneju, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in domača občina prirejata tradicionalni 161. blagoslov konj, so se konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu. Konjeniška povorka se je od tam pol ure pozneje odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja – ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana – v Dolenji Stari vasi, kjer se je ob 10. uri začel omenjeni obred.

Konje bodo danes blagoslavljali še na Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu, v Štefanu pri Trebnjem, v Posavju v Kapelah in Pišecah, v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski gori, na Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju in še drugje po državi.

Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.